Leto dni igranja v drugi turški ligi Nino Kouter opisuje kot psihično naporno in vse prej kot enostavno. A izvrstni nogometaš, ki je pred tem blestel v dresu Mure, se je zdaj vrnil na slovenske zelenice, kjer bo do odmevnega rezultata skušal pomagati Celjanom.

Celjani svoj dragulj prodali v Italijo, a ne med elito

Nogomet

5. Jul 2022 1

Nogomet

5. Jul 2022 1

Darijan Matić: Morda navijačem Olimpije ne bo všeč, vendar …

Nogomet

13. Jul 2022

Nogomet

13. Jul 2022

Prihodnji mesec bo minilo natanko leto dni, odkar je Nino Kouter po štirih uspešnih letih zapustil Muro in odšel k turškemu drugoligašu Manisi. Od Murske Sobote se je tedaj poslovil z naslovom slovenskega prvaka, pred tem pa se s črno-belimi razveselil tudi pokalnega naslova. Glede na to, da je v prvi in drugi slovenski ligi ter slovenskem pokalu zbral 201 nastop in se v tem obdobju uveljavil kot eden najboljših vezistov v prvoligaškem tekmovanju, se je zdel odhod v tujino logičen korak naprej v njegovi karieri.

“Ni bilo enostavno. Liga je nekoliko močnejša od slovenske, a sem se navadil,“ na vprašanje, kako se je prilagodil na igranje v drugem kakovostnem razredu turškega nogometa, odgovarja Kouter. Četudi, njegova turška epizoda ni trajala dolgo, saj se je po letu dni vrnil na slovenske zelenice in se pridružil ambicioznim Celjanom, sam izkušnjo opisuje kot sila zanimivo. A bržkone tudi ne najbolj prijetno, čeprav tega ne pove direktno.

“Želeli so postati prvaki in se uvrstiti v prvo ligo. Na začetku so pripeljali nekaj okrepitev, ki pa se niso izkazale za uspešne. V nadaljevanju so tako bolj ali manj igrali z domačimi nogometaši, a je manjkala kakovost,“ o Manisi razlaga sogovornik, ki je okrepil zelo ambiciozen klub, ki pa rezultatsko ni izpolnil visokih pričakovanj vodstva.

Redni del prvenstva so končali šele na desetem mestu, kar pa ob vseh trenerskih rošadah v moštvu niti ni presenetljivo. “V enem letu smo zamenjali kar štiri trenerje. Vsak ima za seboj svojo ekipo pomočnikov in svoj sistem. Ko pride do toliko zamenjav, ne veš več, kje si, saj vsak od tebe zahteva druge principe in igro. Ni enostavno. Bilo je kar psihično naporno, tudi zaradi pritiskov uprave kluba in predsednika. Bilo je burno,“ obrazloži vezist, ki tako naglih zamenjav na trenerski klopi doslej ni bil vajen, saj ga je pred tem pri Muri vseskozi vodil Ante Šimundža.

Turški navijači pričarajo fenomenalno vzdušje

Slovenski javnosti slabše poznano turško drugo ligo sicer opiše kot precej močno, a tudi divjo in agresivno. “Ogromno je tekanja po igrišču in vršenja pritiska na nasprotnika. V njej igra veliko tujcev, ki delajo razliko. Vsak klub ima med šest do devet dobrih tujcev,“ obrazloži 27-letnik in doda, da je v minuli sezoni odnesel veliko pozitivnih, a tudi negativnih stvari. “Malo mešano,“ pristavi z nasmeškom na obrazu, ob tem pa poudari, da mu bodo v spominu ostali zlasti navijači, ki se jih po vsem svetu drži sloves zelo gorečih.

“So fenomenalni. Navijajo in se derejo celo tekmo, ne manjka niti bakel in koreografij. Mi smo sicer imeli manjši stadion, saj so gradili novega, zato smo imeli le okoli 2000 navijačev. A ko smo igrali v gosteh proti ekipam, kot sta Bursaspor in Ankaragucu, je bilo po 20.000 navijačev in fenomenalno vzdušje,“ se spominja Kouter.

Velika želja po vrnitvi v reprezentanco

A nogometaš je sedaj že povsem osredotočen na izzive, ki ga čakajo s Celjem. Ta je po dveh slabših sezonah odločen, da se znova vmeša v boj za najvišja mesta, kar je ne nazadnje tudi razlog, da so medse zvabili Koutra. “V Celju so mi predstavili zelo ambiciozen projekt, ki me je pritegnil. Njihovi cilji so visoki, a če jih nimaš, potem niti nima smisla igrati. Želimo poseči po najvišjih mestih in se uvrstiti v evropska tekmovanja,“ vznesenosti ne manjka Prekmurcu, ki bo v Prvi lig Telemach znova užival status enega največjih zvezdnika.

“Zaradi tega ne čutim pritiska. Osredotočam se nase in na začetek prvenstva, ki ga pričakujem umirjeno. Verjamem, da bodo z vsako tekmo stvari postajale še lažje,“ meni Kouter, ki pa si je zastavil še en cilj – vrnitev v slovensko vrsto. Doslej je zanjo nastopil na petih tekmah, status reprezentanta pa izgubil, ko je pri Manisi začenjal dobivati vse manj priložnosti.

“Proti koncu minule sezone nisem več igral toliko, kot bi želel, posledično pa se tudi selektor ni odločil, da me vpokliče. Zdaj je na meni, da znova začnem igrati konstantno, zabijem nekaj golov in si prislužim ponoven vpoklic. To je velika želja,“ poudari Kouter, ki se za konec dotakne tudi svojega nemara najlepšega obdobja v karieri – igranja za Muro.

“Z nekdanjimi igralci smo še vedno v stiku in se tudi kar pogosto slišimo in se pomenimo. Ostali smo klapa, kar niti ni nenavadno, saj smo spisali zelo uspešno zgodbo. Vez med nami je ostala,“ še sklene nogometaš.