Hajdukova prihodnost ali hrvaško podcenjevanje Slovenije?

NK Radomlje so postale Hajduk B. Novica, ki je pošteno razburkala slovensko nogometno javnost. Nikakor ni namreč nekaj vsakdanjega, da ima hrvaški prvoligaš v slovenski prvi ligi svojo "filialo". Sodelovanje med ponosom Dalmacije in mlinarji razburja tudi predsednika Nogometne zveze Slovenije Radenka Mijatovića, predsednik Radomelj Matjaž Marinšek pa je prepričan, da takšno sodelovanje ni nič slabega za slovenski nogomet.

V zaključku prejšnjega tedna je hrvaški velikan Hajduk oznanil novico, da je v Sloveniji našel podružnico, zaradi katere ukinja svojo B ekipo. Ta podružnica so Radomlje, novinci oziroma povratniki v prvo slovensko ligo. Mlinarji so sicer v prvem delu sezone dokazali, da si tokrat ne želijo biti samo muha enodnevnica med slovensko nogometno elito, čeprav so trenutno na zadnjem mestu slovenskega prvenstva, so zbrali enako število točk kot sežanski Tabor in Aluminij.

Povezovanje Splitčanov in Radomelj bodo rumeno-črni izkoristili za to, da na čim bolj enostaven in vzdržen način med zimskim premorom okrepijo svojo ekipo v boju za obstanek. Pet nogometašev Hajduka naj bi se tako že pozimi preselilo v Radomlje, vlogo športnega direktorja naj bi prevzel Andro Fistonić, siceršnji pomočnik športnega direktorja belih Mindaugasa Nikoličiusa.

Slovenske lige se ne sme podcenjevati, to je korak v napačno smer

A ideja o združevanju Hajduka in Radomelj v slovenskem nogometnem prostoru ni naletela na pretirano pozitivne odzive. Težko si je namreč predstavljati scenarij, po katerem bi bili mlinarji v tem odnosu enakovreden partner hrvaškemu velikanu, ki v zadnjih letih znova išče vrnitev na pota stare slave. Na to sodelovanje se je v oddaji “Pod prečko” odzval tudi predsednik Nogometne zveze Slovenije Radenko Mijatović.

“Hrvaška liga je zelo kvalitetna liga, predvsem zaradi štirih velikih klubov. Ampak ni pa tako kvalitetna, da bi lahko bil katerikoli slovenski prvoligaš podružnica hrvaškega, četudi gre za Dinamo ali Hajduk. Ne glede na to, da ima slovenska prva liga v zdajšnji konkurenci tudi klube iz manjših sredin, to nikakor ni dobro za slovensko ligo,” odločno poudarja predsednik Nogometne zveze Slovenije.

Spomnimo, pred leti se je partnerskega projekta s tujim klubom lotila tudi ND Gorica. Primorci so se leta 2013 povezali z italijansko Parmo, ki je v sezoni 2013/2014 v Novo Gorico poslala več kot 20 nogometašev. Če smo pošteni, so bili nekateri posamezniki, kakršna sta bila Massimo Coda in Gianluca Lapadula zelo kvalitetna poživitev slovenske lige, na krilih italijanskih nogometašev pa so nogometaši iz mesta vrtnic v tisti sezoni osvojili celo pokalno lovoriko.

A dolgoročno je bilo to sodelovanje vse prej kot zgodba o uspehu. Parma se je finančno zlomila, Gorica pa je brez “starejše sestre” ostala brez kompasa in tudi sama v prihodnjih sezonah zapustila prvoligaško druščino.

“Slovenske lige se ne sme podcenjevati, takšnega sodelovanja ne jemljem kot napredek, nasprotno, to jemljem kot korak nazaj. Ponujanje priložnosti mladim, doma vzgojenim nogometašem, mora biti poslovni model slovenskih klubov. Dovoljevati, da v slovenskih klubih igrajo nogometaši sporne kvalitete, ki ne dobijo priložnosti drugod, za slovensko ligo pa naj bi bili dovolj dobri, je napačna pot,” še dodaja Radenko Mijatović.

Radenko Mijatović o povezovanju Radomelj in Hajduka

Zakaj si ne bi zagotovili priliva kvalitetnih hrvaških nogometašev?

Kar se tiče Radomelj, je bila zgodba doslej bolj ali manj prepuščena interpretaciji medijev in ljubiteljev nogometa. Poklicali smo predsednika kluba Matjaža Marinška in se s prve roke pozanimali, kaj točno se skriva za sodelovanjem Hajduka in Radomelj.

“Mi kluba nikakor nismo dali iz rok. Hajduk nima nikakršnega lastništva in možnosti odločanja. Če pogledate danes slovenske klube, imamo vsi med osem do deset tujcev. Vsi. Moje razmišljanje je takšno – če dobim pet ali šest nogometašev Hajduka, ki so takšni, kot je Ivan Šarić, ki je med boljšimi v klubu, in ki mi jih Hajduk pomaga financirati, lahko imamo nenehen priliv kvalitetnih hrvaških igralcev.”

Ivan Šarić je v tej sezoni na 18 tekmah dosegel štiri zadetke in prispeval dve asistenci.

Prvi mož Radomelj poudarja, da to nikakor ne pomeni, da bodo Radomlje odvisne samo od tujcev. “Trinajst ali štirinajst igralcev bo slovenskih, absolutno. Pet jih bo dodal Hajduk, štiri ali pet mest pa bo odprtih za investicije v nogometaše, ki jih bomo razvijali in potem poizkusili z dobičkom prodati. To je struktura. Danes imamo enajst tujih igralcev. Vsako leto jih je težko dobiti, zanje namenimo večji del proračuna in če to rešimo skozi sodelovanje s Hajdukom, smo naredili dobro stvar. Potem pa so tu še druge sinergije in prenos znanja na drugih področjih delovanja kluba.”

“Sodelovanje med Radomljami in Hajdukom ne bo zaviralo razvoja slovenskih nogometašev,” je prepričan predsednik Radomelj Matjaž Marinšek.

Ko smo poizkusili z domačimi fanti, so nas blatili, zdaj spet nihče ni zadovoljen

Matjaž Marinšek zavrača možnost, da bi bilo sodelovanje med Hajdukom in Radomljami podobno tistemu med Gorico in Parmo, ko se je iz Italije v Novo Gorico na posojo preselilo več kot 20 nogometašev. “V sodelovanju imamo postavljene varovalke, tako da je to “win-win” situacija za obe strani. Pogajanja so bila dolga in to ni nek pavšalni, hitro sestavljen dogovor.”

O besedah Radenka Mijatovića predsednik Radomelj razmišlja takole: “Radomlje so letos izpostavile ogromno mladih igralcev. Andrej Pogačar, Nik Fortuna, Sandi Nuhanović, Gašper Petek, Gal Zabukovnik, vsi ti nogometaši so stalnice prvega moštva. Brez kvalitetnih tujih nogometašev pa ne moreš biti konkurenčen. Dvakrat smo v prvi ligi poizkusili z mladimi domačimi fanti in so nas blatili. Sedaj, ko smo se okrepili, spet nihče ni zadovoljen.”

Iskanje balansa med domačimi in tujimi nogometaši bo tako ključ do obstanka med elito, če sodimo po besedah predsednika Radomelj. “Mala sredina ne more preživeti, če nimaš strateške rešitve. Ocenjujem pa, da to sodelovanje nikakor ne bo zamejevalo razvoja slovenskih nogometašev, ampak da bodo ob kvalitetnih tujcih lahko Slovenci še bolje in hitreje napredovali.”