Hotić za SK: Maribor bo vedno v mojem srcu, v Lechu dobil vse, kar sem iskal

Foto: Uroš Skaza

Življenje nogometaša je v prestopnih rokih zelo pestro. Še posebej to velja za igralce, ki se brez pogodbe podajajo v lov za novimi izzivi in si želijo poiskati novo okolje, ki jih bo izpopolnilo v vseh pogledih. Z vsem tem se je v zadnjih tednih, morda celo mesecih, ukvarjal nekdanji član Maribora Dino Hotić, ki je po treh letih in po izsteku pogodbe zapustil Cercle Brugge ter nov izziv našel na Poljskem. Nedavno je okrepil Lech Poznan.

Danes 27-letni Dino Hotić se je v članskem nogometu uveljavil v Prvi ligi Telemach. Že leta 2011 se je pridružil Mariboru in kot mladi nadarjeni igralec nase najprej opozarjal v mladinskih selekcijah, hitro pa dočakal preboj na največji slovenski nogometni oder. Debi v članski ekipi vijoličastih je dočakal že 14. maja 2013, kasneje pa se do statusa nosilca v prvi enajsterici kalil še na posojah pri Veržeju in Krškem. Na koncu je z Mariborom osvojil pet državnih naslovov in dva pokalna ter v sezoni 2017/18 zaigral tudi v skupinskem delu elitne lige prvakov. Od Prve lige Telemach se je januarja 2020 poslovil s 133 tekmami in 20 goli.

Tik pred dokončnim izbruhom pandemije koronavirusa se je nato podal s trebuhom za kruhom in kot velika okrepitev prišel v Cercle Brugge. Slednji je zanj odštel milijon in pol evrov ter v njem dobil pravega ‘kapitalca’. Še pred odhodom v Belgijo je postal tudi članski reprezentant Bosne in Hercegovine, za katero je zaigral navkljub temu, da je za Slovenijo nastopal v vseh mlajših selekcijah. Ker ni dočakal vpoklica v člansko izbrano vrsto Slovenije, je lahko zamenjal barve. Ob klicu iz domovine staršev je poslušal srce, hkrati pa ga je prepričal tudi projekt, ki so mu ga predstavili odgovorni. Do danes je za Bosno in Hercegovino odigral štiri tekme, na prvenec še čaka.

V Belgiji je dokazal, da lahko konstantno igra na nivoju, ki ga zahtevajo evropske lige, v novi sezoni pa si je ob vsem skupaj zaželel še nekaj dodatnega pritiska. To je pritisk rezultata in boja za nekaj več. V Lechu bo to zagotovo dobil, saj se bo s klubom boril za lovorike, ob tem pa igral tudi v Evropi. V ekskluzivnem pogovoru za Sportklub smo se dotaknili njegove preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, znova pa dobili potrditev, da bo Hotićevo srce v Sloveniji vselej bilo za NK Maribor.

Začnimo z vprašanjem o zadnjem obdobju, ko ste iskali klub. Kako se igralec počuti in ohranja formo preden najde klub ter znova začne trenirati z ekipo?

Najbolj pomembno je, da za tvojo kariero skrbi agent, ki mu popolnoma zaupaš. Na srečo s tem nimam težav. Njemu sem prepustil iskanje novega kluba, sam pa sem se osredotočil na to, da sem ohranjal svojo pripravljenost in ves čas treniral ter se Lechu pridružil v optimalnem stanju.

Kaj bi izpostavili ob brskanju spominov po belgijski zgodbi? Kaj vse ste tam doživeli in kaj vam je belgijska liga dala?

Mislim, da je za mano eno krasno obdobje. V Belgiji je bilo od začetka do konca, oziroma do zadnjih šestih mesecev, ko nisem igral zaradi iztekajoče se pogodbe, vse idealno. Država je zelo urejena. Lamine (sin) se je tekoče naučil jezika. V treh letih in pol sem odigral 118 tekem. Bilo je nekaj padcev, ki so sovpadali z ekipno formo, ampak v glavnem sem res dobro igral. V klubu so poslušali moje mnenje. Analize moje igre so pokazale, da sem zelo napredoval in deloval dobro. Belgija je res pozitivna izkušnja, nogometna liga je fantastična. Fizično je zelo zahtevna, a primerna za igralce z individualno kvaliteto. Naučil sem se igrati v napadu in v obrambi ter zelo agresivno. Fizično sem izredno napredoval in obdobje je bilo res pozitivno.

Je belgijska liga idealna razvojna liga za mlade nadarjene nogometaše?

Mislim, da je ta liga idealna za mlade. V Belgiji dajejo poudarek delu z mladimi. Iz njihove lige v najmočnejše prestopi izjemno veliko odličnih igralcev. Preskok na še višji nivo potem ni več tako ekstremen, saj tu usvojiš vse potrebne stvari. Priporočal bi jo vsem mladim, ki imajo za to možnost.

Kaj se je dogajalo od januarja naprej, ko se je pogodba začela iztekati? Zakaj ste v Cercle Bruggu ostali do konca?

V bistvu me klub ni želel prodati, ker so govorili, da sem zanje zelo pomemben. V prvem delu sezone sem igral skoraj vse tekme od prve do zadnje minute. Po eni strani me torej niso želeli prodati, nato pa mi je še direktor na sestanku zagotovil, da bom lahko, če bo takšna trenerjeva želja, igral tudi v zadnje pol leta pogodbe. Na koncu je bila zgodba drugačna. Ampak tudi s tega sem se naučil nekaj novega.

Kaj ste iskali pri novem klubu?

Najbolj sem iskal neko zgodbo in boj za nekaj več. Želel sem si pritiska lovorik in igranja v Evropi. To je bila tista glavna želja. Šele na to je seveda prišel zraven denar. Najprej pa je bila v ospredju športna plat. Bilo je naporno, ker sem čakal dolgo, a se je vse razpletlo po željah.

Kako ste se zaenkrat znašli v novem okolju? S čim vas je prepričal Lech?

V novem okolju sem se zaenkrat znašel dobro, igralci so me super sprejeli. Lech se je res potrudil, da me pripelje. Čutil sem, da me res želijo in da gre za velik klub, ki se vsako leto bori za naslov za prvaka in vstop v Evropo. V vseh pogledih sem dobil to, kar sem želel.

Vaša povezanost z družino je zavidanja vredna. Koliko je bila vključena v končno odločitev o tem, kje nadaljevati kariero?

Najbolj pomembna mi je družina. Seveda so imeli tudi oni vlogo pri odločanju, ampak najbolj pomembno jim je, da sem jaz srečen, saj so potem tudi oni srečni z mano. Zares komaj čakam, da se mi pridružijo na Poljskem in da bomo znova skupaj.

Z Luko Zahovićem, vašim prijateljem, bosta zdaj tekmeca v ligi. Je tudi on odigral pomembno vlogo, da ste prestopili na Poljsko?

Luka je bil zelo vesel, ko je izvedel, da se nekaj dogaja okrog prestopa v Lech. Predvsem ga je razveselilo, ker bova zdaj relativno blizu, ločili naju bosta približno dve uri vožnje z avtomobilom. Ob prostih dnevih se bomo zagotovo podružili in opravili kakšne izlete.

Veliko se je omenjala Turčija, kjer ste se nedavno tudi zaročili. Vas turški nogomet navdušuje?

Mislim, da veliko ljudi ne ve, kako fanatično Turki spremljajo nogomet. So prava velesila. Glede kulture in vsega nam je bila Turčija blizu. Vse je sproščeno, ljudje so prijazni. Na cestah je sicer kaos, ni nekih pravil, ampak z Niko sva tam uživala. Tam so bili na dopustu z agentom in lepo doživeli Carigrad.

Za nekaj trenutkov se osredotočiva na reprezentančni nogomet. V ligi narodov je Bosna in Hercegovina prišla do lepega uspeha, v zadnjem ciklusu pa ste zaradi neigranja izpadli iz kombinacij. Kako ste sicer zaenkrat zadovoljni s to zgodbo?

Nisem še pokazal vsega, kar zmorem. Nisem še dobil prave priložnosti. Pod taktirko Peteva sem igral največ do zdaj. Vsi so bili pozitivno presenečeni nad mojim stilom igre. V reprezentanci se mi zaenkrat še ni poklopilo, nikoli še na zbor nisem prišel v zares idealni formi. Liga narodov je bila super izkušnja, osvojili smo prvo mesto, proti Finski sem vstopil in prišli smo do izenačenja. Nato sem od prve minute igral v Črni gori, ampak takrat zares nisem bil v idealnem stanju, ker se je sezona v Belgiji že nekaj časa pred tem zame zaključila in sem večino časa treniral sam. Tako da v reprezentanci še čakam na tisti pravi trenutek. Pri zadnji akciji pa sem zaradi klubskega statusa vedel, da ne bom vpoklican.

Kaj pa vezi s slovensko reprezentanco, jo spremljate?

Spremljam tekme. Za Slovenijo igra veliko mojih prijateljev, nekdanjih soigralcev. Trenutno so na srečo v neki pozitivni zgodbi. Tudi v reprezentanci Bosne in Hercegovine vedno spremljamo tekme Slovenije, če nam urniki to dopuščajo. Mislim, da se morajo naše države podpirati.

Obstaja kakršnoli obžalovanje zaradi odločitve, da ste slovenski dres iz mladinskih selekcij zamenjali za bosanskega?

Vedno sem rekel, da se je zgodilo, kot je bilo usojeno. Tako se odvija vsa moja življenjska zgodba. Odločil sem se, kot mi je velelo srce. Iz bosanske zveze so do mene pristopili z resnim projektom in tako se je potem zgodba razpletla. Mislim, da sem lahko zaenkrat s kariero zelo zadovoljen.

Foto: Uroš Skaza

Ko ste čakali na nov klub, ste večino časa preživeli v Mariboru, kjer ste se začeli člansko kariero. Ste imeli kaj časa za vaš nekdanji klub, vaše prijatelje?

Na klubu žal nisem bil, ker mi čas ni dopuščal. Pogovarjal sem se z Blažem Vrhovcem, ki se je vrnil v Mariboru. To bo zagotovo velika okrepitev. Ves čas sem v kontaktu z Luko Zahovićem. Vedno, ko smo prosti, se skušamo dobiti in podružiti.

Je kar se tiče slovenskega nogometa vaše srce ostalo vijoličaste barve?

Seveda. Tega obdobja ne bom pozabil. V Mariboru sem razvil svojo kariero in postal igralec. Ko imam možnost, vedno spremljam tekme Maribora. Za vedno bom ostal navijač tega kluba.

Vas lahko navijači še kadarkoli pričakujejo v vijoličastem?

Seveda bi si želel kariero končati tukaj, ampak videli bomo, kako se bo vse razvilo. Sam ne želim priti v klub, ko ne bi bil več zmožen pomagati ekipi. Če bo telo to dopuščalo in bom lahko proti koncu kariere pomagal Mariboru, sem se vedno pripravljen vrniti in klub voditi do novih lovorik. Je pa to vse odvisno od veliko različnih okoliščin.

Za konec pa še neka ocena Prve lige Telemach, kako spremljate razporeditev moči med našimi klubi?

Posledično spremljam tudi slovensko ligo. V prejšnji sezoni je bila Olimpija zelo močna, ampak mislim, da bi Maribor lani moral osvojiti pokal. Celje je prav tako močno. Mislim, da bosta Maribor in Olimpija vedno glavna rivala, sem pa prepričan, da se je Maribor zdaj pobral in da bo v tej sezoni navdušil navijače.