Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Na začetku novega poglavja njegove bogate kariere smo se pogovarjali z najtrofejnejšim slovenskim trenerjem Darkom Milaničem.
Darko Milanič je eden največjih slovenskih trenerjev. Po številu lovorik slovenskega državnega prvaka, teh je z Mariborom osvojil šest, mu tako ali tako ni para.
Primorec pa zdaj živi v nekem povsem drugem nogometnem ‘filmu’. Nogometni strokovnjak, ki je v preteklosti vodil tudi avstrijski Sturm, angleški Leeds, slovaški Slovan Bratislava ter ciprska Pafos in Anorthosis, zdaj deluje v arabskem svetu, natančneje v Združenih arabskih Emiratih.
Več o bogati karieri Darka Milaniča izveste v našem intervjuju iz leta 2023.
V tej bogati in tudi vse bolj nogometni deželi je lani vodil ‘malčka’ Baniyas in ga, čeprav je bil kandidat za izpad iz štirinajstčlanske prve lige, popeljal do 10. mesta. S koncem leta 2024 pa je prevzel drugačen, precej večji projekt. Postal je trener Al Wahde, štirikratnega državnega prvaka, ki so ga v preteklosti vodila trenerska imena, kot so Manolo Jimenez, Henk Ten Cate, Carlos Carvahal, Javier Aguirre in celo nekdanji brazilski selektor Tite.
Izziv, ki je pred Slovencem, je velik. Nekaj prestižnih zmag pa je že v njegovem žepu. V nadaljevanju izveste, kje je in kaj počne mariborska nogometna legenda.
Intervju z Darkom Milaničem
Za vami so uspešni prvi meseci v novi službi kot trener Al Wahde. Službi, v kateri so pričakovanja bistveno, bistveno višja, kot so bila v prejšnji, ko ste prav tako delovali v Združenih arabskih emiratih na klopi Baniyasa. Kakšni tedni so za vami?
Klub je velik, pričakovanja so velika, na voljo imam boljšo ekipo. Zgodba je v določenih elementih podobna prejšnji, v drugih povsem drugačna. Zelo pomembno je, da smo osvojili katarsko-emiratski superpokal. Al Wahda je lani osvojila ligaški pokal, letos smo premagali katarskega pokalnega prvaka Al Wakro. To je bila zelo prestižna zmaga, pred tekmo se je na vsakem koraku čutil velik pritisk. To smo odlično oddelali.
Od samega začetka igramo zelo dobro, žal nam je spodrsnilo na dveh tekmah po pokalni zmagi, smo pa zdaj v nizu treh zaporednih zmag. Pomembno je bilo tudi, da smo premagali Al Ain, ki ga Al Wahda doma ni premagala, mislim da že več kot pet let. To je njihov ‘el klasiko’ mesta Abu Dhabi. Čutilo se je, da je tekma nekaj posebnega, pričakovanja so bila velika, mi pa smo dali gol za zmago v sodniškem dodatku in zasluženo zmagali.
Ampak trenutno vas nismo ujeli v Združenih arabskih emiratih, ampak v Sloveniji, kajne?
Ja, zdaj malce počivamo, ‘šefi’ so nam dali nekaj odmora. Za nami je prvi teden ramazana, prvo uradno tekmo imamo šele konec marca, tako da imamo nekaj prostih dni. Gledamo pa že naprej, naredili bomo vse, da bi zadržali to pozicijo, na kateri smo zdaj.
Koliko vam je zdaj lažje, ker že imate trenerske izkušnje iz tega dela sveta? Vemo, da ima arabski nogomet svoje specifike, najbrž je delo v Baniyasu dober temelj, na katerem lahko gradite zdaj, ko so pričakovanja torej veliko večja …
Vsaka država, vsako okolje ima svojo kulturo in specifičen pogled na nogomet. Na to se moraš kot trener navaditi. Tako kot je Slovaška drugačna od Slovenije, tako kot je Ciper drugačen in je drugačna Avstrija, je tudi arabski svet specifika. Temu se moraš prilagoditi in početi to, zaradi česar si tu – dosegati dobre rezultate.
Lanska sezona mi je zagotovo pomagala, odlično smo začeli prvenstvo, čeprav smo bili označeni kot ekipa, ki bo izpadla iz lige. Dolgo časa smo bili hit prvenstva. Imam pa zdaj v ekipi precej manj domačih igralcev, ker je klub številnim tujcem uredil potne liste, hkrati je liga povečala število dovoljenih tujcev. Večinoma delam z nogometaši z vsega sveta, ki so vajeni trdega dela.
Tekme v ligi Združenih arabskih emiratov so na visokem nivoju, še posebej zdaj, ko je zima. Od oktobra do marca so pogoji za igro dobri zaradi normalnih temperatur in potem je tudi kvaliteta nogometa zelo visoka.
V zadnjih leti spremljamo razcvet arabskega nogometa. V ta del sveta prihajajo vse večja in večja nogometna imena. Kako vi, ki delujete v tem delu sveta, spremljate ta razvoj?
Arabski nogomet napreduje in to zelo napreduje. Spreminja se ogromno stvari, povečuje se število dovoljenih tujcev v ekipi in to za seboj potegne ogromno stvari. Vse več je tudi ‘naturaliziranih’ nogometašev z vsega sveta, ki dobijo potni list arabskih držav. To nosi res velike spremembe.
Potem je pomemben dejavnik napredka tudi zanimivost teh nogometnih trgov. Če pogledamo recimo slovensko ligo, si vanjo želijo priti nogometaši iz recimo petih, šestih okoliških držav. V Združene arabske emirate pa se želijo prebiti nogometaši iz celega sveta, konkurenca je veliko večja.
Priti v te klube ni lahko, ko pa si enkrat tu, takrat se šele začne dokazovanje. Hitro se moraš prilagoditi tukajšnjim zahtevam, tu se zelo spoštujeta poštenost in trdo delo.
Velikokrat govorimo o tem, da se je slovenskim nogometašem in trenerjem težko prebiti v arabski svet, medtem ko denimo Srbom in Hrvatom to odlično uspeva. Kako gledate na to, da ste eden od pionirjev slovenskega nogometa v tem delu sveta?
Omenil sem že, konkurenca je velika, težko se je prebiti v tukajšnje klube. Kar se tiče nas Slovencev, zame to ne velja, ker sem se že kot ‘mulc’ odpravil v tujino. Zakaj se Slovenci ne odpravljajo bolj pogumno, to ni vprašanje zame. Jaz sem šel s sedemnajstimi leti, imel sem ‘jajca’, da sem šel v velik klub, to je bil Partizan. Zakaj pa se drugi ne odločijo za to pot, to je treba vprašati njih.
Kakšna je športna politika v vašem klubu? Koliko ste vi vključeni v proces izbire igralcev, ki jih lahko dodate v svoje moštvo? Morda vprašanje tudi z vidika tega, ali bi dodali kakšnega Slovenca v moštvo …
Situacija je enostavna. Naj bo Slovenec, Srb ali Afričan … Kot trener gledam na to, da bo igralec klubu in tudi meni pomagal doseči zastavljene cilje. Napake pa ne smeš narediti. Vsaka napaka, ki jo narediš v presoji, se pozna. Napaka pa se seveda zgodi, vsi smo ljudje, velikokrat se nogometaš v določeni sredini dobro znajde, po menjavi okolja pa mu nikakor ne steče.
Možnosti oziroma zmožnosti, koga lahko pripelješ, niso neomejene. V Baniyasu sem prišel na začetku sezone, ko je nekaj tujcev odšlo in je bilo na voljo več mest, ki smo jih lahko zasedli z novimi. Aktivno sem sodeloval v procesu izbire. Kar pa se tiče Al Wahde, sem prišel v obdobju, ko je bilo manevrskega prostora manj, a smo vseeno reagirali in pripeljali dva tuja nogometaša na sredini igrišča. Povsem normalno je, da trener poda svoje poročilo glede nogometašev, ki so naše tarče. Zelo zadovoljen sem s tem, kar je uspel klub narediti v zimskem prestopnem roku. Dobili smo prave okrepitve.
Posebna zgodba z vidika vaše kariere je tudi Saša Ivković. Skupaj sodelujeta že v tretjem klubu, po Mariboru in Baniyasu sta zdaj tudi pri Al Wahdi. Verjetno se je posledično med vami kot trenerjem in Sašo kot igralcem vendarle spletla drugačna, posebna vez …
Pri ‘Saletu’ je ključna ena stvar. Z njim je enostavno sodelovati, ker je ekipni igralec, trdo dela in je velik profesionalec. Zato je tudi tako dolgo v Emiratih, tu je že šest let, to je res dolga doba in to je treba spoštovati. To je tisto, o čemer sem govoril prej – poštenost in trdo delo tu zelo cenijo. S Sašo sva dobro sodelovala lani, dobro sva sodelovala v Mariboru in tudi zdaj ni nič drugače. Zelo zadovoljen sem, da je v moji ekipi.
V ekipi imate tudi reprezentanta Uzbekistana Khozhimata Erkinova. Glede na to, da je bil na začetku leta njegov selektor Srečko Katanec – ste bili s Srečkom kaj v pogovorih glede nogometaša, ki je bil vaš in njegov varovanec?
Ne, nisva. Z Erkinovim je situacija takšna, da je težava komunikacija, ker slabo govori angleško. Govorila sva sicer o Katancu, zelo ga je pohvalil, pa tudi vse ostale, ki so delali v reprezentanci. Je pa ta komunikacija zaradi jezikovne prepreke precej omejena.
Koliko časa vam ob začetku nove službe ostane za spremljanje slovenskega nogometa in Prve lige Telemach?
Malo, zelo malo. Ko greš v novo državo, v novo zgodbo, se moraš temu popolnoma posvetiti. Pospremim sicer rezultate, pogledam tudi kakšno tekmo, ampak ne spremljam pa dovolj, da bi dogajanje lahko komentiral.
Tudi nove zgodbe Maribora, vašega dolgoletnega kluba, ki obrača nov list v svoji zgodovini, torej verjetno ne spremljate prav podrobno …
V nogometu se vse hitro spreminja. Tudi moja kariera. Trudim se biti čim manj površen, res se popolnoma posvetim okolju, v katerem delujem. Spremljam vso dogajanje, vse detajle tu v Emiratih, kdo kje igra, kdo ne igra, kaj lahko jaz izboljšam … Delam v klubu, v katerem je pritisk velik in moram biti zelo pozoren. Dela je ogromno in časa, da se oziram nazaj ali poglobim v druge lige enostavno ni.
Tu in tam kaj preberem ali slišim, vendar ne poznam detajlov, zato nima smisla, da karkoli komentiram.
Če se vendarle za hip še ozreva nazaj, pred dvema letoma ste v pogovoru za Sportklub dejali, da je bil eden najboljših nogometašev, s katerim ste sodelovali v Mariboru, Josip Iličić. Njegovo drugo poglavje v Ljudskem vrtu se zdaj zaključuje, njegov načrt za prihodnost pa naj bi bil ravno preboj v arabski svet. Kako vi, ki imate izkušnje iz tega dela sveta, ocenjujete, da bi se ‘Jojo’ znašel v tem nogometnem okolju?
To je odvisno od vsakega posameznika, težko se postavim v njegovo glavo. Kar se tiče tehničnih in taktičnih kvalitet, ki jih on ima oziroma česa je sposoben, bi se tu nedvomno dobro znašel. A vprašanje je, kaj si on želi in koliko se še želi dokazovati. Če pa ocenjujemo samo njegovo nogometno znanje, potem ni dvoma o tem, da bi lahko tudi tu pustil pečat.
Za konec še morda vprašanje o vaši prihodnosti. Al Wahda je v tem delu sveta velik klub, delate z igralci, ki so že prej v karieri igrali za velike klube. Tudi za vas je to priložnost, da pustite nov velik pečat na visokem nogometnem nivoju, čeprav v Sloveniji morda niti ne razumemo, za kako visok nivo v resnici gre. Zdi se, da je torej vaše trenutno poglavje in priložnost, ki je pred vami, celo večja, kot se zdi.
Ko sem prišel v manjši klub, kot je bil Baniyas, sem vedel, da bom imel več miru oziroma celotno sezono, da pokažem, kaj znam. Zato sem se odločil za nogometno strategijo, ki je bila všečna in ki bi nam prinesla višje mesto na lestvici. Je pa z majhnim klubom težko tekmovati z najboljšimi šestimi ali sedmimi ekipami, ki imajo neprimerno večji proračun, večjo kvaliteto v ekipi in tudi nasploh večjo moč v ligi.
Tako sem zdaj dobil priložnost v velikem klubu. To je velika priložnost zame. Lani mi je manjkal veliki skalp tekmeca, letos ga z zmago proti Al Ainu že imamo. Je pa v nogometu vedno pomembno, kar se dogaja v tem trenutku in ne, kaj je bilo včeraj. Še naprej bo treba trdo delati, imam odlične sodelavce in zelo dobro mlado ekipo, ki se obnaša zelo, zelo profesionalno. Dobro se počutim v tej ekipi in želim si, da bi tako ostalo tudi v prihodnje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!