Jabolko ne pade daleč od drevesa: četrti poskus

Foto: Profimedia

Z vpoklicom Tiana Naia Korena v državno izbrano vrsto smo dobili četrti primer v samostojni Sloveniji, ko gre sin po stopinjah očeta. 16-letni mladi up Club Brugga nadaljuje vseevropski trend zaupanja odgovornosti najstnikom.

Od leta 1991 se Slovenija lahko pohvali s tremi primeri, ko sta za nogometno državno izbrano vrsto zaigrala tako oče kot sin.

Ledino sta na tem področju orala Marko in Luka Elsner.

Prvi je za Slovenijo zbral dva nastopa tik po osamosvojitvi, in sicer novembra 1992 na prijateljski tekmi s Ciprom (1:1), nekaj mesecev kasneje – aprila 1993 – pa je zadnjič oblekel dres s Triglavom na prsih, kot kapetan je Slovenijo vodil do zmage z 2:0 proti Estoniji.

Njegov sin Luka je za reprezentanco zbral le par minut. Na prijateljski tekmi s Švedsko v Göteburgu je na zelenico pritekel šele v 88. minuti, severnjaki pa so v pripravi na Euro 2008 slavili z 1:0.

Drugi tak primer najdemo v legendarnem priimku Zahović. Zlatko je za reprezentanco delal stvari, ki jih bo težko ponoviti. Bil je del generacije, ki je poskrbela za izpolnitev sanj številnih ljubiteljev nogometa na sončni strani Alp, jo prvič popeljal na veliko tekmovanje, potem še SP.

In medtem ko je ZZ Top v svojih zlatih letih za reprezentanco na 84 srečanjih zbral 36 zadetkov ter še vedno drži status najboljšega strelca, je njegov sin Luka bolj ali manj pobiral drobtinice.

Luka Zahović v dresu Pogona. FOTO: Guliverimages.

Trenutni član CFR Cluja za zdaj gola še ni dosegel, ima pa za pasom vseeno kar spodobnih 15 tekem za A izbrano vrsto.

Čevlji so (pre)veliki

Na koncu pridemo še do družine Karić. Oče Amir prav tako sodi v zlato generacijo, ki je zaigrala na euru 2000 in mundialu 2002. Robustno krilo, ki je z levico v kazenski prostor poslalo nešteto uporabnih predložkov, je za Slovenijo zbralo kar 67 nastopov in se dvakrat vpisalo tudi na listo strelcev.

Njegov sin ima sicer najlepše trenutke kariere še pred seboj, v načrtih Matjaža Keka se je znašel dvakrat, medtem ko nov šef Boštjan Cesar branilca Parija iz Nižnega Novgoroda za prihajajočo akcijo ni klical.

Ugotavljamo, da vsi trije našteti primeri dokazujejo, kako težko je dosežke očetov preseči. Bomo v primeru družinske naveze Koren dočakali obrat? Robert je bil svojčas nosilec izbrane vrste (61 nastopov in 5 golov), med drugim tudi najbolj zaslužen za prvo zmago Slovenije na velikih tekmovanjih (SP 2010, zmaga proti Alžiriji), v primeru njegovega sina pa že zdaj mirno lahko govorimo o edinstvenem biseru generacije, zaradi katerega je selektor Cesar enostavno moral zaviti iz ustaljenih tirnic in mu nameniti vpoklic, pa čeprav bo julija Tian Nai dopolnil šele 17 let.

Naj jabolko tokrat preseže jablano.