Zapravljanje Chelseaja, ki je podrl praktično vse rekorde nogometne tržnice, je v zadnjem času v očeh nogometnega sveta v posmeh finančnim regulacijam Evropske nogometne zveze (Uefa). Kako je ameriškemu lastniku Toddu Boehlyju uspelo zaobiti pravila finančnega fair playja in kaj to pomeni za prihodnost Londončanov?

Finančni fair play, katerega bistveno pravilo je, da klubi ne smejo zapraviti več denarja, kot ga ustvarijo, je krovna evropska nogometna organizacija Uefa vpeljala leta 2011 kot odgovor na raziskavo iz leta 2009. V njej je ugotovila, da je tistega leta več kot polovica od 655 evropskih klubov poslovala z izgubo. To je bilo v obdobju po veliki finančni krizi, ki je Evropo zajela leta 2008.

Razmere v evropskem nogometu so se s finančnim fair playjem, ki poslovanje klubov nadzoruje v triletnih obdobjih, v letih za tem res izboljšale. Potem je leta 2020 udarila velika zdravstvena pandemija, v kateri je evropski nogomet ustvaril kar sedem milijard izgube in razkril napake poslovanja številnih, predvsem najboljših klubov.

“Covid in evolucija nogometa sta pokazala, da so potrebne korenite spremembe,” je po koncu pandemije govoril prvi mož evropskega nogometa, Slovenec Aleksander Čeferin, in najavil številne spremembe, ki so se s to sezono tudi zgodile.

Uefina finančna reforma je začela veljati s sezono 2022/23. Nekatere novosti bodo nastopile postopoma. Tako po novem s to sezono klubi za prestope, plače nogometašev in provizije agentov ne smejo preseči 90 odstotkov klubskega proračuna. V naslednji sezoni bo meja 80 odstotkov, s sezono 2024/25 pa se bo ustavila pri končnih 70 odstotkih.

Sprememba pri dovoljeni finančni izgubi za triletno obdobje se bo spremenila v drugo smer. S 30 je poskočila na dovoljenih 60 milijonov evrov izgube. Klubi, ki jih Uefa oceni kot finančno stabilne, si bodo lahko privoščili še za dodatnih deset milijonov evrov rdečih številk.

Uefa se torej trudi, da bi omejila nezdravo razsipavanje z denarjem in mešetarjenje, ki je v preteklosti ugasnilo že veliko klubov ali resneje omajalo njihov obstoj.

Todd Boehly je podrl praktično vse rekorde

Medtem je Chelsea na očeh svetovne javnosti z ameriškim lastnikom Toddom Boehlyjem, ki je na Stamford Bridge prišel maja lani in že pred koncem zimskega prestopnega roka za nakupe nogometašev v tej sezoni, vključujoč poletno tržnico, zapravil 491 milijonov evrov ter krepko presegel absoluten rekord Barcelone iz sezone 2017/18. Katalonci so se takrat ustavili pri 380 milijonih evrih, ki so jih izplačali na račun odškodnin.

Potem so Londončani v zadnjih minutah torkovega zadnjega dne letošnjega januarskega trgovanja poskrbeli za rekord angleške premier lige. Kar 121 milijonov evrov so odšteli za Enza Fernandeza in postavili še nekaj novih mejnikov. Donedavni vezist lizbonske Benfice je postal najdražji vezist in najdražji Argentinec v zgodovini nogometa.

Če upoštevamo še 17,5 milijona evrov, ki jih je septembra nakazal na račun Brightona za trenerja Grahama Potterja, je Chelsea v sezoni 2022/23 za nakupe odštel skoraj 630 milijonov evrov. Več kot celotna prva španska (558) in prva nemška liga (555). S prek 300 milijoni evrov, ki jih je na račun odškodnin izplačal zgolj prejšnji mesec, je krepko popravil tudi rekord zimske tržnice. Za nakupe je porabil več kot vsi preostali klubi angleške premierlige skupaj.

Chelseajev trik, s katerim je preigral Uefo

Kako je Londončanom uspelo, se bo njihovo noro zapravljanje nadaljevalo in kaj razmetavanje denarja pomeni za prihodnost kluba? Mimogrede, njegov predhodnik, ruski milijarder Roman Abramovič je v 19 letih, kolikor jih je prebil na čelu Chelseaja, na teden v povprečju ustvaril skorajda milijon evrov izgube, so izračunali finančni strokovnjaki …

Premier liga je superliga, Chelsea se požvižga na pravila

Nogomet

1. Feb 2023 0

Nogomet

1. Feb 2023 0

Za vsako spremembo reguliranja poslovanja Uefe na eni stoji kup strokovnjakov na drugi strani, ki iščejo luknje v pravilniku in jih pogosto najdejo. Tako je bilo tudi tokrat, ko je Chelsea izkoristil pravilo amortizacije odškodnin za prestope nogometašev, ki se razprši na leta trajanje podpisanih pogodb, in z novimi okrepitvami podpisoval rekordno dolge dogovore.

Fernandez je tako podpisal osem in polletno pogodbo, kar pomeni, da bo v FFP od najdražjega zimskega prestopa v zgodovini nogometa na leto kapnilo le 14,2 milijona evrov. V treh letih torej 42,6.

Wesley Fofana, francoski branilec, ki je prišel lani poleti za 80 milijonov evrov in podpisal sedemletno pogodbo, bo na odhodkovni strani Chelsea stal 11,4 na leto oziroma 34,2 milijona evrov za tri leta.

Z Ukrajincem Mihajlom Mudrikom, 70 milijonov vrednim zimskim nakupom, bodo imeli Londončani le 8,2 milijona evrov stroška na leto in 24,6 za triletno obdobje.

Londončanom se kazni ni treba bati

Na dohodkovni strani finančnega fair playja je zgodba drugačna. Denar, ki ga klub zasluži pri prodaji, se upošteva v enkratnem znesku. Minus amortizacija za plačano odškodnino v letih, ki jih je nogometaš odigral za klub. Te pa, če je nogometaš produkt lastne mladinske šole, seveda ni.

Tako je Chelsea predlani poleti, ko je v Romo prodal Tammyja Abrahama, vrečo finančnega fair playja “očistil” za vseh 40 milijonov evrov, kolikor jih je za mladega angleškega napadalca prejel na bančni račun.

V Londonu bilance denarnih tokov za leto 2022 še niso razkrili, a so finančni strokovnjaki ocenili, da bo minus znašal manj kot 20 milijonov evrov. V zadnjih treh letih naj bi Londončani po njihovi oceni ustvarili 96 milijonov minusa, kar je sicer nad dovoljeno mejo, a ob številnih izjemah, ki so jih pri Uefi dovolili zaradi Covida, kazni za Londončane ne gre pričakovati.

Možnosti so sicer denarna kazen, odvzem točk ali pa celo izključitev iz evropskih tekmovanj. Čeprav na kaj takega, kot smo nedavno lahko ugotovili z Manchester Cityjem in pred tem s PSG, ne gre resno računati.

So pa pri Uefi v odzivu na početje Chelseaja najavili, da bo amortizacija že za naslednje leto veljala le za maksimalno obdobje petih let. Šest, sedem in osemletnim pogodbam bo torej odklenkalo.

Na obzorju težave na Stamford Bridgu?

Bo lastnik Chelseaja z zapravljanjem nadaljeval? Najverjetneje ne, saj za razliko od nekaterih evropskih velikanov, za katerimi stoji državni denar, Boehly v klub vlaga lasten kapital, zato bo prej ali slej pričakoval dobiček. Na letni ravni ali pa v obliki povečanja vrednosti celotnega kluba ob morebitni nadaljnji prodaji.

Drama v Angliji, Chelsea v zadnjih minutah podrl rekord

Nogomet

1. Feb 2023 0

Nogomet

1. Feb 2023 0

Chelsea je, odkar ima novega lastnika, pripeljal 16 okrepitev. Štirje so najstniki, sedem jih je starih med 20 in 23 let.

Nogometaši, katerih vrednost bi morala v prihodnosti rasti, so z dolgoletnimi pogodbami priklenjeni na klub, ki bo imel zato ob morebitnih prodajah odlično izhodišče za navijanje visokih odškodnin. Če se bodo razvijali v skladu s pričakovanji. Če se zgodi obratno in bodo razočarali, bo Chelsea v težavah. Na plačilni listi bo imel kopico igralcev, ki bodo velik strošek.

Londončani bodo z naslednjo sezono izgubili 60 milijonov evrov z naslova letnega komercialnega dohodka. Izteka se namreč triletna, na leto 40 milijonov vredna pogodba z glavnim sponzorjem na dresu Three. Prekinili so tudi sodelovanje s podjetjem Whalefin, ki je za mesto na rokavih dresov plačeval 20 milijonov na leto.

Londončanom grozi tudi sezona brez lige prvakov, ki jim je leta 2021, ko so jo osvojili, prinesla kar 120 milijonov evrov samo od denarnih nagrad. Ob tem je vsaka odigrana tekma prinesla še dodatne štiri milijone, kar nekaj jih je kapnilo tudi s strani sponzorjev.

Za en evro v ligi Evropa pa jih dobiš 4,5 v ligi prvakov, ocenjujejo poznavalci nogometne ekonomije. Chelsea je v prvenstvu trenutno šele deseti in daleč od mest, ki zagotavljajo elitno evropsko nogometno tekmovanje.

Poučen primer velikana izpred 20 let

Leeds United, evropski podprvak iz leta 1975, je v sezoni 1999/2000 igral v polfinalu lige prvakov.

V tisti nepozabni sezoni, ko so v belem dresu blesteli Mark Viduka, Harry Kewell, Rio Ferdinand, Alan Smith, Robbie Kean in še nekateri legendarni nogometaši, ki so bili seveda zelo dobro plačani, je v domačem prvenstvu pristal na petem mestu in za las zgrešil uvrstitev v ligo prvakov.

Ob veliki finančni luknji, ki je nastala brez evropskega denarja, je na Elland Roadu sledil pogrom. Že sedem sezon pozneje se je sploh prvič v zgodovini klub znašel v tretji ligi. Bil je celo v tako hudih težavah, da je moral prodati stadion in trening center.

Tudi usoda enega najbolj kultnih otoških klubov je eden od razlogov, da se je Uefa nekaj let za tem odločila za finančni fair play, ki pa očitno ne deluje najbolje. Chelsea ga je v zadnjih šestih mesecih povsem razgalil …