Katera mariborska linija pelje iz slepe ulice?

Foto: Jure Banfi

Komentar o podobi, ki jo trenutno na igrišču kaže NK Maribor in ki ne zadošča visoko postavljenim standardom štajerskega ponosa.

Avtobusna linija mariborskega mestnega prometa številka ena gre na Tezno. Linija dve v Razvanje. ‘Štirka’ v Limbuš. ‘Šestka’ do vzpenjače. Kateri avtobus pa pelje iz slepe ulice, v katero je zavil NK Maribor? Kdo ga je pripeljal tja, kjer le največji optimisti vidijo špranjo, skozi katero se lahko pripelje na svobodo? In kdo ga bo na tej poti vozil?

Ne bodo se streljali, če so napake, jih bodo popravili

Nogomet

5. Sep 2023 2

Nogomet

5. Sep 2023 2

Direktor Rogaške zvezo obtožuje ‘balkanskih poslov’

Nogomet

4. Sep 2023 0

Nogomet

4. Sep 2023 0

Zadnji velik uspeh vijolic je star že krepko več kot leto dni. Govorimo jasno o državnem naslovu iz leta 2021/2022. Od takrat naprej je Maribor kot edini slovenski državni prvak doslej zgrešil vsaj novoustanovljeno konferenčno ligo, bil nekaj časa celo na zadnjem mestu Prve lige Telemach in jo lani zaključil na tretjem mestu, kar je bila najslabša uvrstitev po sezoni 2007/2008. Letošnjo sezono so vijolice začele z mučenjem proti skromnima evropskima tekmecema iz Malte in Luksemburga ter jo zaključile s pričakovanim porazom proti Fenerbahčeju. V domačem prvenstvu je Maribor trenutno na četrtem mestu.

Vse zgoraj našteto so dejstva. Dejstva, ki ne morejo in ne smejo zadovoljiti nikogar, ki je kakorkoli povezan z NK Maribor. Čeprav si morda kdo v vijoličnem taboru še zatiska oči, bo prej ali slej moral priznati. Maribor je spet v krizi. Krizi igre, krizi rezultata, krizi kvalitete, krizi karakterja in krizi identitete.

Ko je ekipa v krizi, ceno za to navadno plača trener. Damir Krznar je v lanski sezoni vijolice iz brezna lestvice popeljal v Evropo, a letos koraka naprej ni in ni. Če smo bili s strani Hrvata vselej vajeni entuziazma in zagnanosti, nas vse od tekme z Rogaško, ko je odkrito spregovoril o tem, da se počuti izigranega s strani svojih varovancev, ne more zapustiti občutek, da nekdanji trener Dinama počasi obupuje nad nastalo situacijo.

Tu imamo v mislih predvsem kader, ki trenutno sestavlja prvo ekipo Maribora. Kader, ki ga v sodelovanju s trenerjem sestavlja športni direktor Marko Šuler. Za ta kader smo na nedeljskem štajerskem derbiju dobil potrditev, da je daleč od nivoja, na katerem so tisti, ki trenutno zasedajo vrh prvenstvene lestvice. Celjani so bili utrujeni, nerazpoloženi, počasni. A še vedno boljši, konkretnejši in kvalitetnejši od vijolic, ki bi ravno na tej tekmi morale pokazati vse, kar zmorejo in znajo. Najbolj zaskrbljujoče pa je, da morda celo so.

Od osvojenega naslova leta 2022 je Maribor v Ljudski vrt pripeljal dvaindvajset novih nogometašev. Dvaindvajset. Koliko od njih je danes dejansko dodana vrednost Maribora? En sam. Josip Iličić, ki je, roko na srce, bleda senca zlatih časov, a lahko v določenih trenutkih ustvarja presežke. V nekaterih drugih pa je predvsem precejšnje breme.

Najprej nekaj besed o lanskih okrepitvah. Ivan Brnić je bil zadetek v polno, kar je Maribor oplemenitil z uspešnim milijonskim prestopom. Marko Tolić je prišel na kratko epizodo, ko je klubu dal marsikaj, a za sabo pustil predvsem veliko praznino. Ne moremo sicer v isti koš metati Svena Šoštariča Karića, Andraža Žinića, Vladana Vidakovića, Ishaqa Rafiuja, Denisa Alijagića, Altina Kryeziuja, Rokota Baturino in Marka Zalokarja, a čeprav so nekateri še danes stalnica zasedbe iz Ljudskega vrta, drugi pa le grenak spomin, prave dodane vrednosti ekipi žal ni dodal nihče.

Arnel Jakupović je na začetku sezone kazal, da bo izstopil iz povprečja. A je v njem kmalu znova utonil. Podobno velja za Marina Laušića in Marka Božića. So tekme, ko izstopata, a več je takšnih, ko ne.

Proti letošnjemu poletnemu prestopnemu roku so navijači Maribora pogledovali optimistično. Zdaj gredo lahko stvari samo še navzgor! Al Hilal Soudani je bil ‘kapitalec’ s primernim statusom za klub, kakršen je Maribor. Oziroma kakršen je bil. Tu je vijolice udarila smola, Alžirec se je namreč praktično po nekaj minutah v novi ekipi poškodoval in ga vse do danes ni bilo več na igrišču. Smola s poškodbami in boleznimi je bila sicer stalnica letošnjega mariborskega poletja. A danes je to žal predvsem prikladen izgovor.

Iz Domžal je ob plačilu odškodnine prišel Mark Strajnar. Kmalu za njim še japonska konkurenca Itsuki Urata. Maribor pa ima na levi strani obrambe še vedno velike težave. V konici napada Žana Vipotnika skušajo nadomestiti Xhuliano Skuka, Marko Kolar in zdaj še Erico Castro. Skupaj so na dvanajstih tekmah doslej za vijolice dosegli dva zadetka. Nov obraz je tudi Behar Feta, ki ga sicer še spoznavamo, a stopa v velike Brnićeve čevlje, nad njim pa bo ves čas viselo vprašanje – ali je res boljši od Mariboru na pladnju ponujenega Marka Bresta.

Smo še koga pozabili? Blaža Vrhovca. Ampak zdi se, da so nanj pozabili tudi njegovi ‘šefi’. Ti so zdaj pred težko nalogo iskanja poti iz slepe ulice, v katero je zavil najuspešnejši in po različnih parametrih največji klub v Sloveniji. Vožnja mariborskega avtobusa pomeni veliko odgovornost. Skrajni čas je, da trenutni šoferji pokažejo in dokažejo, da so za to kompetentni.