Konec ljubezni med Victorjem Sanchezom in Olimpijo?

Foto: Aleš Fevžer

Njegova ekipa je zapravila že dve zaključni žogici za osvojitev naslova v Prvi ligi Telemach, a še bolj kot to navijače zmajev skrbi prosti pad tega, kar zmaji kažejo na igrišču. Olimpija Victorja Sancheza je postala prebrana in utrujena ekipa, ki zelo težko premaga kogarkoli. Nič čudnega ni, da je tudi odnos med trenerjem in klubsko upravo vse bolj napet.

“Pogovori s trenerjem so tako rekoč pri koncu, gospod Sanchez je le še milimetre oddaljen od podpisa triletne pogodbe, upam, da bomo navijače lahko nagradili že naslednji teden. Ali še prej.”

To so bile besede direktorja Olimpije Igorja Barišića v zaključku meseca marca, ki se ne naslednji teden ne naslednji mesec in nato vse do danes še niso uresničile. Trenutno se morda celo bolj kot to, da se kdaj bodo, zdi, da se ne bodo nikoli.

Razlogov je več. V prvi vrsti jih je treba, čeprav Victor Sanchez tega niti približno ne počne, iskati na igrišču. Po tekmi z Borcem in izpadom iz konferenčne lige to ni več Olimpija, kakršno smo spremljali predvsem v prvem delu sezone, ko so bili Ljubljančani z naskokom najboljša ekipa Prve lige Telemach.

Krivo je marsikaj, le trener ne

Še posebej alarmantno je zadnje obdobje, ko je Olimpija na zadnjih sedmih tekmah v vseh tekmovanjih zmagala samo enkrat. In če je bil Sanchez v času, ko je zmagoval, res velik gospod in vselej profesionalen sogovornik, je zdaj iz njega vendarle začel vreti španski temperament. Pa tudi očitno številnim Špancem skupna značajska lastnost, da so krivi vsi, samo on ne.

Tako je Sanchez kot razloge za padec forme po vrsti naštel slabe pogoje za treninge, premajhno aktivnost na zimski tržnici in posledično širino kadra ter po tekmi z Muro še preslabo delo zdravniške službe.

Florucz poškodba — Težko je verjeti, da bo prvi zvezdnik Olimpije Raul Florucz v tej sezoni še igral. Foto: Aleš Fevžer

Saj ne, da so njegove trditve napačne, v marsičem ima Španec prav. Ampak tu in tam bi pričakovali nekaj samorefleksije in bolj poglobljenega razmisleka o tem, zakaj se Olimpija na zadnjih tekmah zateka k absolutno prevladujoči taktiki dolgih žog na Raula Florucza, medtem ko so začeli zmaji v vseh ostalih nogometno-taktičnih segmentih, ki so bili denimo jeseni izpiljeni malodane do popolnosti, močno pešati.

Seveda ni presenetljivo, da Sanchezove ponavljajoče se javne kritike vodstva kluba pri Adamu Deliusu in sodelavcih niso naletele na ravno pozitiven odziv. Če se Olimpiji na zadnjih dveh tekmah proti Radomljam in Bravu stvari epsko zalomijo in zmaji ostanejo brez naslova, potem bo zadnja skrb Sancheza, ki v trenerski karieri še čaka na prvo lovoriko, nova pogodba z Olimpijo. Preprosto zato, ker se kaj lahko zgodi, da bo umaknjena z mize, na kateri že nekaj časa čaka nekdanjega nogometaša madridskega Reala, ki je pogajanja o svoji prihodnosti prestavil na konec sezone.

NK Olimpija Ljubljana — Vodstvo ljubljanske Olimpije zadnje čase nima prav veliko razloga za smeh in zadovoljstvo. Foto: Aleš Fevžer

Ideja: nova pogodba za mir v hiši?

Sanchez si je sicer v tej sezoni absolutno upravičeno zaslužil številne pohvale za opravljeno delo. Nihče ni od njega pričakoval, še manj pa zahteval, da bi Olimpija po tretjem mestu v lanski sezoni Prve lige Telemach igrala evropsko jesen, kaj šele, da bi se uvrstila tudi v izločilne boje konferenčne lige in ob tem tudi suvereno vodila na prvenstveni lestvici.

A nogomet se igra tukaj in zdaj, Sanchezova Olimpija pa trenutno ne prepriča nikogar. Za državni naslov bo vse skupaj najbrž dovolj, potem pa … No, morda pa nas Ljubljančani v naslednjih dneh presenetijo s kakšno ‘šmekersko’ potezo pred sobotnim dvobojem z Radomljami, sedejo za mizo s trenerjem ter ga prepričajo o tem, da odločilno tekmo skupaj pričakajo s podpisano novo pogodbo. Ta bi na hitro zatrla takšne in drugačne govorice.