Konec ene najlepših nogometnih zgodb v Evropi

Nogomet 29. Dec 20217:00 > 11:35 7 komentarjev
Veliki uspehi Mure pod vodstvom Anteja Šimundže so le še lep spomin. FOTO: Jure Banfi

Ob slovesu Anteja Šimundže od Mure smo se sprehodili po poti, ki jo je prehodil v Fazaneriji. Tam je pred tem delal že dvakrat, v tretjem trenerskem mandatu pa spremenil zgodovino kluba in poskrbel za eno najlepših zgodb v zgodovini slovenskega nogometa.

Ante Šimundža je zaključil svoj tretji mandat v vlogi trenerja Mure. Že v prvem je bil uspešen. Prišel je konec poletja 2011.

Takrat je v Murski Soboti debitiral v vlogi samostojnega trenerja. Pred tem je treniral mladince mariborskega Železničarja, vlogo pomočnika pa opravljal pri Celju in Mariboru.

Mura je imela v prvi ligi takrat po šestih tekmah na začetku sezone le štiri točke in je bila predzadnja. Klub je imel tudi finančne težave. Pod njegovim vodstvom je pristala na tretjem mestu in si priborila evropsko vstopnico. Evropskih tekem ni dočakal, po koncu sezone je odšel.

Vrnil se je že v začetku leta 2013, a ostal le pol leta. Na tisto obdobje nima lepega spomina. Z Muro je v za klub turbulentnih časih pristal na devetem mestu prvenstvene razpredelnice in se poleti spet poslovil.

Trenerska pot Anteja Šimundže:

Januar 2017 – junij 2008: pomočnik Pavla Pinnija (Celje)
Junij 2008 – avgust 2011: pomočnik Darka Milaniča (Maribor)
Avgust 2011 – junij 2012: Mura
Junij 2012 – oktober 2012: GAK (Avstrija)
Februar 2013 – junij 2013: Mura.
Junij 2013 – september 2013: Aluminij.
September 2013 – avgust 2015: Maribor.
Junij 2017 – december 2021: Mura.

Presenetljiv prihod je spremenil zgodovino kluba

Njegov tretji prihod v Fazanerijo, ki se je zgodil poleti 2017, je bil velik šok. Po uspehih z Mariborom, dveh naslovih prvaka, ligi prvakov in uvrstitvi v izločilne dele lige Europa, je Mariborčan v Muro prišel, ko je bila ta drugoligaš in se pobirala po najbolj mračnem obdobju v zgodovini kluba.

Po letih, v katerih je bila Mura bolj kot zaradi rezultatov z igrišč v središču pozornosti zaradi dogajanj znotraj kluba. Sodišča, malverzacije, izguba licence, finančne težave …

Olajševalna okoliščina za Muro pri izpolnjevanju želje, da ga pripelje na svojo klop, je bila ta, da je bil dve leti brez službe, zato je nov prekmurski nogometni izziv sprejel.

Muro je v sezoni 2017/18 prepričljivo popeljal do naslova drugoligaškega prvaka in jo po petih letih vrnil med prvoligaše.

Po veliki zmagi nad Tottenhamom se je celo nasmejal, kar se zgodi zelo redko. FOTO: Jure Banfi.

Pokal, prvenstvo, Evropa, Tottenham …

Že v prvi sezoni po povratku med prvoligaše je bila Mura z Šimundžo zelo konkurenčna. Pristala je na četrtem mestu, ki ga je zasedla tudi v sezoni 2019/20. Ta sezona je bila za Prekmurce zgodovinska.

Mura je prišla do svoje prve lovorike po četrt stoletja čakanja. V finalu je v Nacionalnem nogometnem centru na Brdu pri Kranju z 2:0 premagala Nafto in postala pokalni prvak. Osvojila je drugo lovoriko v zgodovini.

Leto za tem je Mura prvič postala še državni prvak, potem ko je ob dramatičnem razpletu sezone 2020/21 v Ljudskem vrtu s 3:1 premagala Maribor, ga ujela na vrhu lestvice in z istim številom točk osvojila naslov.

V tej sezoni je Mura nase opozorila še v Evropi. Potem ko je v izjemno napetih tekmah z edinim golom v 180 minutah, dosegel ga je Žiga Kous, z 1:0 odpravila litovski Žalgiris, si je kot druga ekipa po Mariboru v zgodovini zagotovila evropsko jesen.

Mura je nastopila v skupinskem delu novoustanovljene konferenčne lige in od konca septembra do sredine decembra igrala v družbi klubov, ki prihajajo iz drugačnih, finančno precej bogatejših nogometnih svetov.

Na žalost ne v Fazaneriji, ampak zaradi pomanjkanja evropskih kriterijev Ljudski vrt, so nogometaši Mure jeseni gostili nizozemski Vitesse, francoski Rennes in Tottenham.

Prav ta je z golom Amadeja Maroše pred domačim navijači v Mariboru padel z 2:1. To je bila ena od tekem, ki je slovenski nogometni navdušenci ne bodo pozabili. Prekmurski pa sploh ne.

Ante Šimundža na klopi Mure:

Prva liga: 72 zmag, 54 remijev in 46 porazov
Druga liga: 23 zmag, 3 remijev in 4 porazi
Pokal: 10 zmag, 1 remi in 6 porazov
Evropa: 5 zmag, 3 remiji in 11 porazov

Skupaj: 110 zmag, 61 remijev in 67 porazov

Ante Šimundža, Mura
V družbi predsednika Roberta Kuzmiča ob 200. tekmi na klopi Mure. Skupaj jih je vodil 238.

Pred stadionom bi si zaslužil kip

Kot ne bodo pozabili niti glavnega arhitekta uspešne prekmurske nogometne zgodbe. Trenerja Šimundže.

“Pred kratkim, ko sta Manchester United in Tottenham iskala novega trenerja, sem bil prepričan, da bodo prišli ponj in bo odšel. Vesel sem, da se to ni zgodilo,” je pred mesecem dni o njem govoril angleški navijač Mure Ian Samuel, ko smo ga gostili na naših spletnih straneh.

Podobne strahove so imeli vsi, ki so zaljubljeni v črno-bel nogometni dres. Predstavnikov velikanov angleškega nogometa v Mursko Soboto v teh dneh ni bilo, a Šimundža je vseeno odšel. Za seboj pa pustil veliko. Ogromno. Največ.

“Ante je najboljši trener v zgodovini Mure, ki je s to ekipo dosegel več kot kdorkoli pred njim. Za vse, kar mu je uspelo, si zasluži globok poklon. On bo vedno del Mure. Človek, ki bo vedno z zlatimi črkami zapisan v zgodovino našega kluba. On je najboljši slovenski trener,” je o Šimundži v nedavnem intervjuju za SportKlub govoril predsednik Mure Robert Kuzmič in povedal resnico.

FOTO: Jure Banfi.

Zgodba, ki bi lahko končala na filmskem platnu

Ne samo zaradi rezultatov, ampak tudi zaradi načina dela, rasti ekipe, uveljavitve številnih nogometašev in identitete, ki jo je Mura z njim dobila, so prekmursko nogometno zgodbo prepoznali vsi. Od Murske Sobote do Kopra in še kje. Tudi Londona.

“Pred Fazanerijo bi moral stati njegov kip,” je o njem povedal Murin angleški navijač. Malce je verjetno pretiraval, a prav daleč od resnice ni bil.

Šimundža je v Murski Soboti v štirih letih in pol spisal eno najlepših nogometnih zgodb v Sloveniji in širše. Tudi v Evropi boste težko našli lepšo.

Od druge lige do pokala in naslova državnega prvaka. Od Slovenj Gradca, Rogaške Slatine in Brd do Rennesa, Arnhema in Londona.  Od tekem proti nogometašem, ki igrajo za potne stroške, do tekem proti zvezdnikom, ki z nogometom služijo 200 tisoč angleških funtov na teden.

Za nameček je Šimundža dve najbolj odmevni in najpomembnejši zmagi, za naslov državnega prvaka in proti Tottenhamu, doživel v svojem Mariboru. Tam, kjer se je rodil in postal legenda. Najprej kot igralec in potem še kot trener. Najprej z Mariborom, potem še z Muro. Zgodba, ki bi lahko končala na filmskem platnu …

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje