Ante Šimundža: Želim postati selektor

Nogomet 19. Dec 202115:0011 komentarjev
Foto: Uroš Skaza

Predstavljamo vam še drugi del velikega intervjuja z Antejem Šimundžo. V prvem delu smo s trenerjem Mure v glavnem govorili o jesenskem delu Prve lige Telemach in o dosežkih njegova kluba v letu 2021, v drugem delu pa smo se osredotočili na vse druge nogometne teme in spoznali tudi enega izmed velikih ciljev v karieri Anteja Šimundže.

V prvem delu intervjuja je bila glavna tema NŠ Mura, v nadaljevanju brutalno iskrenega pogovora z Antejem Šimundžo pa smo se dotaknili reprezentance, Maribora in nogometa nasploh.

Šimundža, ki je v svoji trenerski karieri osvojil tri naslove državnega prvaka, nam je priznal, da je eden izmed njegovih ciljev postati selektor Slovenije. Nekdanji napadalec je prepričan, da so v nogometu tudi po koncu kariere dobrodošli vsi, ki so igrali na najvišjem nivoju, saj lahko s svojimi izkušnjami močno pomagajo k razvoju slovenskega nogometa, kjer še vedno prevladuje entuziazem. “Moramo pa vedeti, da si vsi uspešni nogometaši ne želijo po karierah ostati v nogometu. Tisti, ki si želi, je po mojem mnenju več kot potreben,” razmišlja Šimundža.

V prvem delu intervjuja je odgovoril tudi na izziv, ki mu ga je postavil nekdanji športni direktor Maribora Zlatko Zahovič, zato je logično, da je v nadaljevanju intervjuja najprej glavna tema najboljši strelec slovenske reprezentance.


Si želite, da bi se Zlatko Zahovič vrnil v slovenski nogomet?

Prepričan sem, da ga slovenski nogomet potrebuje. Kar se tiče klubskega nogometa, vprašanje. Vemo, kaj mu pomeni Maribor, sam pa je z zadnjimi izjavami zatrdil, da je zadeva z Mariborom zanj zaključena. Težko odgovorim namesto njega. V vsakem primeru pa mislim, da ga NZS zelo potrebuje. Zelo, zelo. Nisem prepričan v svetlo prihodnost reprezentančnega nogometa. Vse pa iz preprostega razloga. Način, kako se stvari pelje že neka časa, je vse zelo vprašljivo. Glede na rezultate, ki jih dosega članska reprezentanca in tudi mlajše selekcije. Rezultati niso vzpodbudni.

Ante Šimundža je prepričan, da Nogometna zveza Slovenije (NZS) zelo potrebuje pomoč Zlatka Zahoviča. Foto: Guliverimage.

Kako ste pospremili zadnji kvalifikacijski ciklus slovenske reprezentance?

Mi živimo od prebliskov. Leta 2000 evropsko, 2002 svetovno. Igralci v tisti reprezentanci so bili iz nekdanje skupne države, Jugoslavije. Nogometna šola Jugoslavije. Šlo je za logično posledico, da je Slovenija dobila nogometno reprezentanco. Dobili smo entuziaste z vodilnim Zahovičem, ki je bil na najvišjem nivoju, vsi pa so imeli za sabo jugoslovansko šolo. Potem osem let ni bilo rezultata, nato pa je sledilo leto 2009. Zgodba, ki ima začetek v času osamosvojitve. Razvoj nogometašev je bil nastavljen, kot je bil, dobili smo generacijo s Korenom in Novakovićem. Fenomenalen rezultat. Zdaj pa že 11 let nismo niti blizu. To pomeni, da se je glede na devetdeseta leta po letu 2010 razvoj igralcev izgubil.

“Vse dobre reprezentance so posledica dobrega klubskega nogometa.”

Če pogledamo dobre reprezentance, so vse te posledica dobrega klubskega nogometa. Vsi govorijo, da so fantje z izjemo Kampla prišli iz slovenskih igrišč. Ampak zdajšnji igralci dosegajo nižji nivo kot prej. Zakaj? To pa je vprašanje za NZS. Mi v mlajših selekcijah ne moremo več parirati najboljšim. In logična posledica dobrih rezultatov mlade reprezentance, so dobri rezultati članske. Dobri rezultati mladih reprezentanc so posledica dobrega dela v klubih. Da to ustvariš, pa potrebuješ pogoje, ki smo jih omenjali že prej. Imamo pogoje? Nimamo jih.

O pogojih v mlajših selekcijah je v intervjuju za Sportklub govoril tudi Radovan Karanović, trener Maribora. Izpostavil je predvsem pogoje za delo in nizke prihodke trenerjev.

Spet govorimo o financah. V nogometni šoli brez profesionalnih trenerjev ni možnosti za napredek. Ljudje, ki pridejo iz službe na trening za 300 evrov. Kaj lahko naredijo? Kako se bo posvetil stroki? Zanj je dobro, da bo uro in pol na zraku, to pa je to. Sicer imamo na začetku karier tudi takšne entuziaste, a na dolgi rok tako ne gre. Ti moraš dobiti profesionalce. Ko jih dobiš, potem pa pride napredek. Bil sem pomočnik in trener v Mariboru in vem, kako je takrat tam delovala nogometna šola. Na igrišče ponekod pridejo naenkrat štiri selekcije. In to so pogoji? O tem mora zveza razmišljati. Za ustvarjanje rezultatov moraš zato imeti najprej pogoje, a to ne pride iz enega dneva na drug dan. To je program, ki mora biti nastavljen za naslednjih 10 let. Če gledamo generacijo, ki je zdaj stara 8 let, vidimo, da bomo čez šele 10 let dobili 18-letnika. Vprašanje pa koliko jih bo iz ene generacije lahko igralo na najvišjem nivoju. To ni kratek proces.

Foto: Uroš Skaza
Foto: Uroš Skaza
Foto: Uroš Skaza
Foto: Uroš Skaza
Foto: Uroš Skaza
Foto: Uroš Skaza
Foto: Uroš Skaza

NZS je v zadnjem obdobju v stroko začela vključevati zlato generacijo, ki je leta 2010 igrala na svetovnem prvenstvu. To potezo pozdravljate, se je na tak model delovanja čakalo predolgo?

100-odstotno, da je to prava poteza. O čakanju pa, to ni vprašanje zame. Moramo pa vedeti, da si vsi uspešni nogometaši ne želijo po karierah ostati v nogometu. Tisti, ki si želi, je po mojem mnenju več kot potreben.

To, o čemer smo govorili, ni kritika, to so dejstva. Tega se ne sme jemati kot napad, to bi bila velika napaka. Govorimo o dejstvih. Nismo si izmislili stvari. Imamo trening centre? Nimamo. Imamo dobre rezultate v reprezentancah? Nimamo. To so dejstva. Če bi bila Mura zdaj v borbi za obstanek, bi to bilo slabo. Da smo dobili 25 golov, v prejšnji sezoni 26. To je zame slabo, je kritika za nas, a je dejstvo. In jaz s tem živim. To je res tako.

Od vaših nogometašev sta se v zadnjem obdobju v reprezentanci odlično predstavila Žan Karničnik in Nino Kouter. Verjamete, da je v Prvi ligi Telemach še več igralcev, ki bi lahko podobno opozorili nase?

Verjamem, da je v Prvi ligi še več podobnih igralcev, ki bi s pristopom navdušili. Nino je odigral odlično, nato pa ga naenkrat ni bilo več. Razlog? Zelo pomembno pri obeh igralcih je ta. Ko smo se na seminarjih NZS pogovarjali o tem, da se vpokličejo igralci iz Prve lige, sem bil prvi, ki sem dejal, da nisem za to, da se igralec iz naše lige vpokliče samo zato, ker igra v naši ligi. Korak naprej bomo naredili, ko bo igralec iz naše lige igral v reprezentanci, ker ga bo ta potrebovala. To da je v reprezentanci, ker igra v ligi, ne pomeni nič. Konkretno mora biti zraven in pustiti pečat. To sta dala tako Nino kot Žan. Nino pred Skopjem zaradi korone ni bil zraven, njegov pomen reprezentanci pa je fantastično predstavil časnik Ekipa s stavkom: »Bodite vsi kot Nino.« To je bil stavek, ki je dal potrditev slovenski ligi. Nisem prepričan, da se vsi tega zavedajo. Ni pisalo, bodite kot Jojo, ki je naš najboljši igralec. Pisalo je, bodite kot Nino. Ravno zaradi njegovega pristopa.

O Žanu pa tako. Zame je v reprezentanco prišel celo prepozno. V zadnji liniji je odigral najbolj sigurno od vseh štirih. To je samo potrditev njegove kvalitete. Na vseh tekmah, ko je igral, je bil zagotovo najbolj siguren igralec v obrambi. Zelo velika potrditev.

V jesenskem delu je bilo zelo zanimivo v NK Maribor. Ste bili po slovesu Simona Rožmana v kontaktu s športnim direktorjem Markom Šulerjem?

To je spet nogometna folklora. Logično, da se je govorilo o tem. Moja povezava z Mariborom je nekaj normalnega. Do konkretnih zadev nikoli ni prišlo.

Ante Šimundža je trenersko pot pred desetimi leti začel v vlogi pomočnika Darka Milaniča pri Mariboru. Športni direktor 15-kratnih prvakov je bil Zlatko Zahovič.

Bi se kdaj vrnili v Maribor?

Težko bi zdaj na to odgovoril. Sem Mariborčan, rojen tukaj. Povezava z Mariborom je dejstvo. Na to sem zelo ponosen. V tem trenutku pa razmišljam le o Muri.

Kaj pa mesto selektorja? To bi vas zanimalo?

To je vrh, na ta položaj se vedno gleda drugače. Rezultati slovenske reprezentance se dojemajo drugače. To je moja država, na njo sem ponosen, tukaj živim. V vsakem primeru, če se bo kdaj ponudila priložnost in če bodo odgovorni ocenili, da bi lahko pomagal, bom to z veseljem storil. To mi je tudi cilj, da bi nekoč postal selektor slovenske reprezentance.

Loading Poll…

V vaši karieri ste sodelovali s številnimi nogometaši. Tudi s prvim strelcem Prve lige Telemach, Marcosom Tavaresom. Kapetan Maribora vas je večkrat izpostavil v svoji knjigi ‘Legenda’. Kaj vam to pomeni?

To potrjuje eno vzajemno spoštovanje. Do dela, ki sva ga opravila skupaj. Tava je igralec, ki je poseben za Maribor. Najboljši igralec v njegovi zgodovini. Dosegel je izjemne rezultate in me veseli, da je zaradi našega sodelovanja dosegel vse te mejnike in da se zaveda pomembnosti, kaj je prinesel sebi, svoji družini in samemu klubu.

Kakšno je bilo vajino sodelovanje?

Odlično.

Menite, da bo pred upokojitvijo še dosegel kak gol?

Ibrahimović zabija pri 40, dejstvo pa je, da je Tava nekoliko drugačen. Ima ogromno željo, to še vedno vidimo. Verjamem, da lahko z izkušnjami, če bo zdrav, še kaj doseže. Že zaradi njegove konstitucije bo moral težko garati. Sem pa prepričan, da če bo imel dovolj volje, da bo tudi še dosegel pot do gola.
To da si želi igrati s sinom in mu podati za gol. Postavil si je cilj. To ga bo vleklo naprej. To je zelo dobra motivacija.

Ante Šimundža zelo spoštuje vse dosežke Marcosa Tavaresa.

Menite, da se lahko v bližnji prihodnosti v naši ligi ponovi podoben primer tujca? Bi lahko to postal Bobičanec?

Morda bi lahko. A pri njemu je druga zgodba. Bobičanec prihaja s Hrvaške. Biti Brazilec v Sloveniji je vseeno povsem drugače. Tavaresovo zgodbo poznam, imel je težave od malih nog in tukaj je našel svoj mir, oazo za razvoj. Mesto, ki mu je ponudilo, kar je potreboval. Ko se počutiš tako dobro, lahko pridejo kvalitete do izraza. Njegovi dosežki v Sloveniji, to pa je nekaj izjemnega.

Da bi se v PLT znova znašel kakšen Brazilec in to ponovil, pa je najbrž znanstvena fantastika?

Morda se lahko to kdaj ponovi. Njegova zgodba je prva v Sloveniji. Takšnih zgodb pred tem v Mariboru nismo poznali. Moramo se zavedati, kaj je on dal slovenskemu nogometu.

V profesionalnem življenju vas redko vidimo nasmejanega. Čemu? Ste v zasebnem življenju drugačni?

Da. Tekma je tekma. Vi opravljate svoje delo, jaz svoje. Vi ga opravljate pred tekmo s pripravo, s komentiranjem in z intervjuji po tekmi. Mi opravljamo svoje delo s treningi, vrh našega trenažnega procesa je tekma, zaključek naše tekme pa so še izjave in analize. Mi vsi delamo. Jaz tudi novinarja na konferencah in izjavah pred kamero še nisem videl, da bi se po nepotrebnem smejal do ušes in spraševal smešne stvari. Ni logike. Vsi delamo. Če slišim smešno anekdoto, se zasmejim. Stvar je strogo profesionalna, tako to dojemam in to prenašam tudi na svoje igralce. Izven nogometa pa sem drugačen, poznam dosti šal, če vas to zanima (smeh).

Imate kakšnega trenerskega idola?

Težko bi izpostavil samo enega. Sodeloval sem z ogromno trenerji. Že v Jugoslaviji sem sodeloval z izjemnimi strategi. Bloudek je eden takšnih, ki je pustil velik pečat. V razmišljanju o nogometu bi izpostavil Bojana Prašnikarja, ki je dosegel izjemne uspehe z Mariborom. Tudi v tujini sem sodeloval z eminentnimi trenerji. S trenerjem, ki je bil v Franciji z Lillom prvak. Pri modernih in mlajših trenerjih se vidi, da se nogomet zelo spreminja. Sam od skušam od vseh uspešnih jemati dobre stvari, ne osredotočam se samo na enega. Prebiram ogromno knjig, rad imam avtobiografije. Ampak pri trenerju me ne zanima toliko njegov način dela, predvsem zaradi različnih pogojev dela. Zanima me, kako razmišlja in kakšno mentaliteto ima. Vedeti morate, da ekipe na najnižjem in ekipe na najvišjem nivoju funkcionirajo popolnoma enako. Vsi imajo humoriste, resne obraze, posameznike, ki jih vse moti. Vse je popolnoma enako. Ekipe po celem svetu funkcionirajo zelo podobno. Zato je to, kar me zanima pri velikih trenerjih, ne samo nogometnih, tudi košarkarskih, predvsem to, kako vodijo slačilnico.

Nam lahko razkrijete, kdo vam je med trenutno aktivnimi igralci najljubši?

Fenomena sta Messi in Ronaldo, a jaz zelo spoštujem popolnoma vse igralce, ki blestijo na svojih položajih. Marsikdo ni cenjen, kot bi moral biti. Izpostavil bi Modrića, vsekakor fenomen, ki ga je užitek gledati. Ima stil, ki ga ima. Vedno mi je predstavljal igralca, ki dela soigralce boljše. To sta pred tem počela Xavi in Iniesta. Trenutno v Chelseaju blesti Jorginho, v Realu še Casemiro. Pri Cityju me navdušuje Walker, ki je v Manchestru naredil ogromen preskok. Naštel sem različne igralce z različnih položajev. Težko izpostavim enega in kaj je bolj pomembno – goli, povezovanje igre, obramba. Fascinantno mi je, da lahko en igralec na različnih pozicijah igra odlično. To predstavlja Walker.

Šimundža o Walkerju: “V Cityju je zelo napredoval, zares neverjeten igralec.” Foto: AP/Thibault Camus/Guliver Images

Ste eden tistih, ki bi zlato žogo podelili igralci, ki ne blesti samo z goli. Izpostavili ste Jorginha. Bi se lahko na ta način izobrazila nogometna javnost, da goli niso vse?

Strinjam se, da bi se to lahko večkrat zgodilo. Imeli smo primer Cannavara. Ampak to je vse stvar debate. Tekme se ne da dobiti, če ne daš gola, ne moreš je dobiti, če dobiš preveč golov. Potrebuješ napadalca, vratarja in vse ostale igralce. Vedno bodo o tem vroče debate.

Kar se tiče izobraževanja ljudi, pa bi šel v drugo smer. V Sloveniji manjkajo pogovorne oddaje o nogometu s profesionalci. Angleži so to začeli delati fenomenalno. Potrebujemo profesionalne nogometaše, ki bi izobraževali ljudi in debatirali o nogometu.

Naj trenutek v igralski trenerski karieri?

V igralski bi izpostavil dva trenutka. Gol proti Dinamu v ligi prvakov in proti Lyonu v kvalifikacijah za ligo prvakov. Tista zmaga proti polfinalistu iz prejšnje sezone v ligi prvakov in moj zadetek, sta morda vseeno vredna največ.

V trenerski karieri pa vsekakor dva. Celtic z Mariborom in Žalgiris z Muro. Ni isti nivo, a moramo se zavedati, da zgodba z Muro traja resno od leta 2015, zato je ta dosežek zares izjemen.

Če bi lahko izbirali, v katero od petih najmočnejših evropskih lig bi se preselili?

Če bi lahko izbiral? Ne bi se branil nobene. Če pogledamo špansko ligo, je tehnično dovršena, zahtevna. Morda liga, ki bi so jo želel. Tudi Anglija bi predstavljala velik izziv. Se pa zavedam, da prihajam iz Slovenije in se iskreno, ne bi branil nobene (smeh).

Komentari

Vaš komentar