Legendarni nogometni ovratnik, ki je živel za proste strele

Foto: guliverimages

V večnost odhaja kot eden največjih nogometašev, ki so se z Balkana podali v nogometni svet. Siniša Mihajlović je bil idol generacije, najpopularnejši šport na svetu pa je zaznamoval predvsem s svojimi izjemnimi prostimi streli. Preden jih je izvedel, je dvignil ovratnik. In to je bil znak za vratarja, da bo moral po žogo v svojo mrežo. Popularni "Miha" pa je ravno zaradi znamenitega ovratnika prejel tudi enega izmed najbolj znamenitih rdečih kartonov v zgodovini slovenskega nogometa.

20. februarja 1969 se je v Vukovarju rodil Siniša Mihajlović. Nogometni svet ga je prvič spoznal kot člana Vojvodine, kjer je že kot mladenič izstopal s svojim topovskim udarcem in izjemnim občutkom za nogometno žogo. Bil je član zlate generacije kluba, ki je leta 1989 povsem v nasprotju z napovedmi osvojil naslov jugoslovanskega prvaka, šele drugega v zgodovini kluba. Tedaj ga je v ponosu Slavonije vodil Ljupko Petrović, ki se je poleti 1990 preselil na klop Crvene Zvezde in decembra v beograjskega velikana pripeljal še Mihajlovića.

Kar je sledilo, je, kot pravimo, zgodovina. Crvena Zvezda je v nepozabni nogometni pomladi 1991 osvojila naslov evropskega prvaka, s čimer so vsi člani tiste generacije nemudoma dobili status nogometnih legend. Mihajlović je v rdeče-belem dresu igral do leta 1992, ko je zaradi sankcij, ki so po razpadu Jugoslavije doletele srbske klube, zapustil Marakano in se preselil v Italijo.

Legendarna zasedba Crvene Zvezde iz leta 1991 se je sedemindvajset let kasneje znova zbrala v Beogradu. Foto: Guliverimages

Ne samo v Srbiji, nogometna legenda je bil tudi v Italiji

Na Apeninskem polotoku je svojo pot začel pri Romi, kamor ga je zvabil njegov rojak Vujadin Boškov, ki se je na klop sinov volkulje preselil iz Sampdorie. Epizoda pri Romi za popularnega “Miho” ni bila nič posebnega, znova pa je nase opozoril po selitvi v Sampdorio, ki mu je odprla vrata rimskega Lazia, tedaj ene izmed najboljših ekip v Evropi.

Mihajlović je na Olimpicu hitro postal ljubljenec sinjemodrih navijačev. Z Rimljani je v sezoni 98/99 osvojil tedanji pokal pokalnih zmagovalcev, leto kasneje pa še italijanski državni naslov. Takrat je sicer že opravil nogometno preobrazbo in se iz napadalno usmerjenega vezista prelevil sprva v bočnega branilca in kasneje celo v “štoperja”. In tako je postal eden najbolj učinkovitih branilcev v zgodovini Serie A, ljubitelje nogometa je navduševal predvsem z izjemnimi prostimi streli s svojo enostavno čudežno levo nogo.

“Nogometa nikoli nisem maral preveč, a prosti streli so nekaj, kar preprosto obožujem. Zame so prosti streli nogomet, če jih ne bi bilo, se verjetno ne bi ukvarjal s tem športom,” je v enem izmed intervjujev priznal srbski nogometni zvezdnik. In v tej prvini je dokončno zablestel decembra 1998, v 13. krogu Serie A, ko je v majici Lazia proti Sampdorii dosegel hat-trick zadetkov iz prostih strelov. Skupno je v karieri, ki jo je zaključil v Interju, med italijansko nogometno elito dosegel 28 golov iz prostih strelov. To je rekord, ki ga je do danes izenačil le en nogometaš – Andrea Pirlo.

Namesto ovratnika je na tla spustil Udoviča

Siniša Mihajlović je na svoj način močno zaznamoval tudi slovenski nogomet. Če ne pripadate izrazito mladi generaciji in ste nogometni navdušenec, potem datum 13. junij 2000 nemudoma v vaš spomin prikliče nepozabno tekmo v belgijskem Charleroiju. Slovenija je tedaj pod vodstvom Srečka Katanca igrala zgodovinsko prvo tekmo na velikih tekmovanjih in usoda je hotela, da je bil naš nasprotnik ravno Jugoslavija.

Ta ista usoda se je nato zelo grdo poigrala s slovensko reprezentanco, ki je po uri igre vodila z velikih 3:0. Dvakrat je v polno meril sijajni Zlatko Zahović, pod tretji zadetek se je podpisal Miran Pavlin in nogometna evforija v deželici pod Alpami je bila na vrhuncu.

Sijajni Zlatko Zahović je bil proglašen za igralca tekme, a po tekmi mu ni bilo do smeha. Foto: Guliverimage

Nato pa je prišla 60. minuta, ko sta si v lase skočila Sašo Udovič in Albert Nađ. Spor je prekinil ravno Siniša Mihajlović, ki je pristopil do slovenskega napadalca in ga porinil po tleh. Ker je že bil kaznovan z rumenim kartonom, je sledilo pričakovano. “Miha” je bil kaznovan še drugič in posledično poslan pod prho. Kar je sledilo, gre še po 22 letih in pol težko izpod prst tipkovnice. Jugoslavija je z igralcem manj trikrat zadela in Slovenija je ostala brez zgodovinske zmage, ki jo na evropskih prvenstvih čaka še danes. Že 22 let nas na njih namreč ni bilo.

Kaj točno je Udović takrat zabrusil Mihajloviću? Urbana legenda pravi, da je takratni napadalec LASK-a iz Linza srbskemu zvezdniku zabrusil: “Spusti ta ovratnik, kme*avzar.” In če glede česa “Miha” ni poznal šale, je bil to njegov ovratnik. Namesto njega je na tla “spustil” Udovića in se za večno zapisal tudi v slovensko nogometno zgodovino.

Mihajlović in njegov ovratnik odhajata v večnost

Tudi trenerska kariera Siniše Mihajlovića je bila impresivna, a ne tako, kot je bila igralska. Začel jo je kot pomočnik Roberta Mancinija pri Interju, samostojno pa nadaljeval kot prvi mož Bologne, Catanie, Fiorentine, Sampdorie, Milana, Torina in Sportinga. Med majem 2012 in novembrom 2013 je bil tudi selektor srbske reprezentance.

In v Srbiji se ga še danes spominjajo kot heroja. Pa tudi kot brezobzirnega “mangupa”, s katerim se na igrišču prav nihče ni upal pretirano šaliti. Dolgo se je brezkompromisni borec na nogometnih igriščih boril tudi z zahrbtno levkemijo. A na koncu je bil eden redkih dvobojev, ki ga je “Miha” izgubil. Preselil se je v nogometno večnost.