Prvega oktobra 2021 je podjetje Revisore Sportmanagement odkupilo večinski delež podjetja FC Olimpija. Nekaj tednov kasneje sta si Milan Mandarić in Adam Delius v Austria Trend Hotelu še simbolično segla v roke. Ameriško-srbski poslovnež je tako dokončno predal posle nemškemu investitorju, ki je uradno postal novi predsednik ljubljanske Olimpije. V naslednjih 365 dneh se je v Olimpiji dogajalo marsikaj. Jasno je le eno - tudi nova era ljubljanskega prvoligaša ni prav nič bolj mirna, kot je bilo turbulentno Mandarićevo obdobje.

“Napočil je dan, da se poslovim od kluba in ga predam gospodu Adamu Deliusu. V zadovoljstvo mi je. Klub je prodan, vsi dolgovi bodo poplačani. Adamu želim veliko uspeha, tako v športnem kot poslovnem delu, da nadaljuje z rastjo in dopolni kar sem jaz začel. Je zelo ambiciozen, ima veliko željo, je dober človek, verjamem, da ga boste sprejeli in mu dajali podporo,” je pred slabim letom dni javnost nagovoril bivši predsednik Olimpije Milan Mandarić.

2021➡️Na današnji dan pred letom dni je podjetje Revisore Sportmanagement, ki deluje pod vodstvom Adama Deliusa, odkupilo slabe tri četrtine (74 odstotkov) podjetja FC Olimpija, ki je bil pred tem v lasti Milana Mandarića. pic.twitter.com/luIbvtiUE6

— OptaŽabar (@Opta_Zabar) October 1, 2022

Če bi srbsko-ameriškega poslovneža danes vprašali, kaj si misli o novem lastniku Olimpije, zagotovo ne bi slišali besed “zadovoljstvo”, “dober človek” in “želim veliko uspeha”. Predaja poslov ob prehodu vodenja zmajev iz Mandarićevih v Deliusove roke namreč nikakor ni šla gladko. Že v prvih dneh po menjavi klubskega vodstva smo se spraševali in raziskovali, kaj je plačano in kaj ni plačano, v čigavih rokah je sploh klub in ali imajo nemški lastniki sploh dovolj sredstev za vodenje ljubljanskega prvoligaša.

Skender in hrvaške “okrepitve” znova strel v prazno

Odmeven intervju Mandarića: Slovenci ne marajo tuje pameti

Nogomet

13. Jul 2022 2

Nogomet

13. Jul 2022 2

Mandarić s hudimi obtožbami nad vodstvo Olimpije

Nogomet

18. Jun 2022 1

Nogomet

18. Jun 2022 1

To se je torej dogajalo v ozadju, v ospredju pa se je znova pojavil – Dino Skender. Nepriljubljeni hrvaški strateg se je v klub vrnil skupaj z bratom Marinom Skendrom, ki je skupaj s še enim povratnikom Mladenom Rudonjo prevzel vodenje športnega dela kluba. Nadzor nad pisarnami je prevzel še danes precej skrivnostni Igor Barišić, ena njegovih prvih potez je bila ta, da je za vodjo odnosov z javnostmi in marketinga, področja, ki je bilo dolgo pri Olimpiji močno podhranjeno, postavil dolgoletnega novinarja Ekipe Jureta Bohoriča.

Od vseh naštetih imen je danes v klubu samo še Barišić. Še en dokaz več, da je za Olimpijo leto polno preobratov. Trener Dino Skender je spet hitro zakockal vse svoje kredite v zmajevem gnezdu, po njegovem slovesu pa se je mirno in tiho umaknil tudi njegov brat. V njunem obdobju so zmaji na igrišču večinoma stavili na precej nepreverjene hrvaške nogometaše.

Olimpija je životarila na sredini lestvice, zahtev igranja za enega izmed dveh največjih slovenskih klubov pa nikakor niso izpolnili Ivan Banić, Marin Pilj, Ivan Prtajin, Robert Mudražija, Marko Futacs in Damian Van Bruggen. Vsi so, podobno kot brata Skender in Rudonja, že nekaj časa preteklost kluba.

Barišić ugnal celo “velikega žutega”

Ob reševanju nastale situacije se je Olimpija obrnila na legendarnega Roberta Prosinečkega. Slednji je prispel v neurejeno klubsko sredino, v kateri je uspel stabilizirati rezultate in sezono končati na tretjem mestu prvenstvene lestvice. Zdelo se je, da je pred zmaji končno mirno nogometno poletje in priprave na Evropo, a se je, kakopak, saj govorimo o Olimpiji, spet zalomilo.

Julijski prevrat je v pestrem tednu dni, ko se je v klubu dogajal interni boj med taborom Igorja Barišića in Roberta Prosinečkega, klub zamajal do temeljev. Na koncu je ob velikem nezadovoljstvu navijačev, ki traja še danes, zmagal Barišić, kar je pomenilo slovo Prosinečkega in Rudonje ter čistko v večjem delu pisarne. Olimpija se je nekaj dni pred evropskimi tekmami še enkrat več sestavljala na novo. In pri tem novem začetku je nekdo tam zgoraj vodstvu kluba resnično na široko pogledal skozi okno ter v klub “pripeljal” Alberta Riero.

Fantastični Riera “skril” težave v ozadju

Učinki Španca na klopi Olimpije so bili neverjetni. Resda so zmaji hitro izpadli iz Evrope, a že tekmi z romunskim Sepsijem sta nakazali, da bodo zeleno-beli letos resen igralec na domači sceni. Še več, na njej so Ljubljančani dobesedno zavladali. Atraktivna, dominantna in učinkovita Olimpija premočno vodi na prvenstveni lestvici, sinergije med trenerjem in igralci so vidne na vsakem koraku, dobri rezultati pa so nekoliko v ozadje potisnili tudi vedno prisotne težave v ozadju.

Ne pozabimo, čeprav Olimpija na igrišču deluje fantastično, so se v ozadju znova pojavili finančni izzivi, ki jih je, kar je javno priznal, reševal kar ljubljanski župan Zoran Janković. V javnosti se vse bolj špekulira o tem, da Adam Delius že po letu “vladavine” išče soinvestitorja, ki bi v klub prinesel svež kapital. Ne manjka niti informacij o tem, da se zmajem znova nabirajo dolgovi – do agencij, ki so pomagale pri še vedno relativno skromni komunikaciji kluba, varnostnih služb, ki skrbijo za red in varnost na tekmah ter celo do Evropske nogometne zveze.

Kje so pozitivni signali?

Po drugi strani pa se določene stvari vendarle urejajo. Pod vodstvom Boštjana Mikliča je na novo zadihala nogometna šola, mlajše selekcije Olimpije so znova v vrhu slovenskega nogometa. Kader prve ekipe je dodobra prevetren, sicer relativno ozek, a zdi se, da je dobro sestavljen. Tudi finančni oziroma plačni okvirji so postavljeni na znosno raven. Kar pa je najbolj pomembno – Olimpija v tem trenutku kar nekaj nogometašev, ki bi lahko v prihodnosti pošteno napolnili njeno blagajno.

Skratka, kar se tiče športnega dela je bilo v zadnjih treh mesecih, ko je mesto športnega direktorja prevzel Goran Boromisa, storjenih kar nekaj korakov v pravo smer. Če pa pogledamo z vidika organizacije kluba, je Olimpija še vedno v vseh pogledih podhranjena. Največja težava pa so odnosi z navijači. Ti so namreč še vedno izrazito nezadovoljni z vodenjem Olimpije, njihovi pozivi po odstopu vodstva kluba pa ne pojenjajo.

Težko torej govorimo o tem, da je ljubljanska Olimpija leto dni po predaji oblasti urejen klub. Žal je do tega morda celo bolj oddaljena, kot je bila v “divji” zaključni fazi Mandarićeve ere. A v nogometu štejejo rezultati in Olimpija jih trenutno vsekakor ima. Se pa v vsakem resnem klubu dobro zavedajo, da rezultati ne trajajo večno. Čas, ki ga je vodstvu zmajev “kupil” Albert Riera, bi zares veljalo izkoristiti.