Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
V letošnji sezoni preboj med najboljše vratarje slovenske Prve lige Telemach uspeva 27-letnemu Metodu Jurharju. Prestop iz Celja v Koper se je izkazal za zadetek v polno, že v prvem letu s kanarčki pa bo med ključnimi, ko bo 14. maja v igri pokalna lovorika. Pred zaključkom sezone se je v intervjuju za Sportklub dotaknil tudi tihe želje, da v prihodnosti obleče dres slovenske reprezentance.
Ob obisku Obale nas je v eni izmed kavarn presenetil natakar, ki je Metodu Jurharju med intervjujem zaželel vse dobro pred serijo obračunov s Celjem. Na vprašanje našega sogovornika, če se bodo videli že na Bonifiki, je izstrelil: “Seveda, na vsaki tekmi sem. Iz Kopra pa gredo tudi v Ljubljano na finale pokala trije avtobusi.”
Koper je, kot nam je skozi pogovor opisal 27-letni Celjan v dresu kanarčkov, nekaj posebnega. Gre za zelo strastno in ambiciozno nogometno okolje, ki v veliki meri presega proračun, s katerim se Primorci več kot uspešno po robu postavljajo Olimpiji, Celju in Mariboru. Ob vsem prahu, ki se dviga okoli omenjene trojice, je morda sezona Kopra zletela kar malce pod radarjem. Kakor tudi predstave Metoda Jurharja, letos statistično drugega vratarja Prve lige Telemach za Matevžem Vidovškom.
Na 26 tekmah je prejel 25 zadetkov in enajstkrat mrežo ohranil nedotaknjeno. Večkrat je t.i. clean sheet (čisto mrežo, op.a.) vpisal le vratar Olimpije. Ob tem tudi ob dveh nastopih v pokalu zadetka ni prejel. Usoda je želela, da se bo za pokalno lovoriko sredi maja pomeril prav proti Celju, svojemu domačemu klubu, katerega član je bil kar 20 let.
Čeprav v mestu ob Savinji ni dočakal prave priložnosti, je v njegovem preboju s Koprčani tudi velika mera ironije. Poleti je bil na seznamu Celja šele četrti vratar, a v želji po minutah na lastno željo razdrl pogodbo. Danes lahko njegovo sezono označimo za najboljšo od omenjene četverice, ob tem pa so se grofje večji del sezone ukvarjali prav z iskanjem primerne rešitve med vratnicama. Kljub temu ne goji zamer, temveč je hvaležen, da lahko končno k uspehom prispeva na igrišču in ne s spodbujanjem s klopi za rezerviste.
Intervju: Metod Jurhar
Začniva kar pri vašem odhodu iz Celja v Koper. Kako se je vse skupaj odvilo? Vam je pogodba potekla ali ste se sporazumno razšli?
Imel sem še eno leto veljavne pogodbe, vendar smo se s klubom v lepih odnosih sporazumno razšli. Situacija je bila takšna, da sem si že kar nekaj časa – skozi več prestopnih rokov – močno želel večje minutaže. Poleti sem ocenil, da bom ob Matjažu Rozmanu, Matku Obradoviću in Lovru Štubljarju šele četrti vratar. V tem času se je pojavil interes Kopra, s katerim smo se po prvem stiku hitro dogovorili.
Danes lahko mirno rečemo, da imate boljšo sezono kot ostali trije. Je Celje naredilo napako, da vas je spustilo?
Morda se od zunaj res zdi tako, sploh če gledamo številke. A v tistem trenutku so bili vsi trije izjemno kakovostni vratarji. Zato razumem odločitev kluba, čeprav bi si želel, da bi se zgodba s Celjem razpletla drugače. Tam sem preživel dvajset let in rad bi klubu dal več, ga zapustil v lepših okoliščinah. A danes lahko rečem, da sem zelo zadovoljen s tem, kje sem in kako se odvija sezona.
26 tekem v ligi, dve v pokalu, skupno 13 tekem brez prejetega zadetka in le 25 prejetih golov. Vrhunska statistika v tej sezoni.
Sam pogosto rečem, glede na to, kje sem bil pred enim letom, da je to skoraj tako, kot bi zadel na loteriji. Po petih sezonah, ko nisem redno branil, sem zdaj odigral praktično vso sezono in postal pomemben člen ekipe. Z razpletom sezone sem izjemno zadovoljen.
Kako so vas v Kopru sprejeli? Zdi se, da ste eden izmed številnih podpisov v zadnjih letih, ki jih lahko klub označi kot zelo uspešne.
To je bolj vprašanje za vodstvo kluba, a moram reči, da so me v Kopru sprejeli izredno lepo. Čeprav v Celju nisem imel rednih minut, so mi v Kopru izkazali zaupanje in podporo, za kar sem jim izredno hvaležen. Koper je specifično nogometno okolje, kljub omejenemu proračunu ima klub visoke ambicije. V tem okolju, kjer se vsak dan srečujemo z rezultatskim pritiskom, zelo uživam.
“Če bi moral odločitev sprejeti še enkrat, tudi z vpogledom v prihodnost, bi se odločil enako. Brez odstotka dvoma.”
Kdo vam je v moštvu najbližje?
Lahko rečem, da se z vsemi odlično razumem. V ekipi, sploh po zadnjih dobrih izidih, vlada zelo dobro vzdušje. Veliko časa preživimo skupaj že zaradi skupnih zajtrkov. Pogosto pred treningi odigramo kakšen namizni tenis. Največji pobudnik je Damjan Bohar, a mu ne gre najbolje in v veliki večini primerov izgubi dvoboj. (smeh, op.a.)
V profesionalnem športu je rezultat vendarle pomemben. Verjamem, da je v takšnem okolju lažje napredovati. Mora biti tudi nekaj pritiska.
Ravno to sem želel poudariti, tukaj v Kopru je ta pritisk prisoten. Ljudje, ki so tukaj udeleženi celo s svojimi lastnimi financami, imajo izjemno ljubezen do nogometa. To se začuti takoj, ko vstopite v klub. Prisotna je strast, želja po rezultatih in resnično visoka raven predanosti. Ko prideš v takšno okolje, začutiš pripadnost nečemu večjemu. Čutiš dolžnost, da prispevaš svoj del in daš od sebe več kot 100 odstotkov.
Kako vam je sodelovati z Antejem Gubercem? Izredno čustveno spremlja tekme. Včasih ima kakšna tudi “tretji polčas”.
Res je, v preteklosti sem Anteja in Ivico Guberca večinoma poznal prek zgodb, povezanih s konflikti s sodniki ali napetimi situacijami. Ko pa sem ju spoznal osebno, sem ju doživel v povsem drugačni luči. Moram reči, da je z njima zelo prijetno delati. Njuna ljubezen do nogometa in kluba je nalezljiva. To daje dodatno motivacijo. Včasih imam celo kurjo polt, ko vidim, koliko čustev in strasti je tukaj prisotne. To ni običajno.
Imam prav, da je s prihodom Slaviše Stojanovića klub pokazal, da si želi še več, še en korak naprej? Je nenazadnje eden večjih slovenskih strokovnjakov.
Mislim, da je bil osnovni cilj kluba v tej sezoni uvrstitev v Evropo. To je bil temelj. A to je ambiciozno okolje, ki ne želi zgolj obstajati. S prihodom Slaviše Stojanovića je klub pokazal, da misli resno in da si želi več. Ne gre za to, da bi želeli ‘životariti’ po prvi ligi, cilj je napredovanje in osvajanje višjih mest.
Kako pa vidite Slavišo? Pod njegovim vodstvom ste še neporaženi.
Mislim, da njegov življenjepis sam po sebi odgovori na to vprašanje. Je izjemno kakovosten trener, kar se vidi že po njegovem pristopu. Meni osebno je zelo všeč, ker ni le odličen strokovnjak, ampak tudi zelo dostopen in človeški.
Celjani za prihodnjo sezono napovedujejo še močnejšo ekipo, Maribor naj bi se finančno približal Celju, Olimpija je z Victorjem Sanchezom izredno kompaktna in na pragu naslova. Naslednja sezona gotovo ne bo lažja. Bo tudi v Kopru v tem pogledu kakšen korak naprej?
Res je, konkurenca bo izjemno močna. Slišal nisem veliko konkretnega glede načrtov za naslednjo sezono, je pa v Kopru tako, da se zavedamo, da finančno nismo blizu največjim in najmočnejšim, a to ni razlog, da vržemo puško v koruzo in se zadovoljimo s povprečjem. Dober primer je Celje, ob njihovem prvem naslovu so dokazali, da je tudi z manjšim proračunom mogoče doseči vrhunski rezultat.
Kakšno se vam zdi sojenje v slovenski ligi? Zdi se, da se v zadnjem času skoraj vsak krog veliko govori o sodnikih. Je to po vašem mnenju upravičeno?
Rekel bi, da vsaka ekipa in vsak posameznik si predvsem zapomni situacije, v katerih se je počutil oškodovanega. Takrat se pojavi frustracija, ki je popolnoma človeška. Ne bi želel ocenjevali dela sodnikov. Verjamem in upam, da vsi sodijo po svojih najboljših močeh. Se pa zgodi, da se kdaj res počutimo, da smo bili oškodovani, in ko začneš razmišljati, koliko točk bi ti to lahko prineslo, in kje bi bili na lestvici, pride občutek, da smo izgubili pet ali šest točk zaradi odločitev sodnikov. Ampak iskreno, verjetno ima vsak klub podobne občutke.
V dveh tednih imate kar dve generalki pred finalom pokala. Je v tej fazi sezone sploh še mogoče karkoli skrivati?
Po mojem mnenju imata ti dve tekmi prevelik pomen, da bi jima lahko rekli generalki. Tako mi kot oni se borimo za najvišja mesta na lestvici. Te tekme so za nas pravzaprav trije finali. Naš cilj je uvrstitev v Evropo, natančneje tretje, morda celo drugo mesto. Verjamem, da si Celjani prav tako želijo evropskih nastopov že pred finalom pokala. Nihče si ne želi tvegati in čakati na finale kot edino možnost za preboj v Evropo. Zame osebno je to posebna situacija, saj igram proti svojemu bivšemu klubu, kar doda dodatno simboliko.
Če bi v finalu ubranili enajstmetrovko, bi to praznovali ali bi ostali mirni, kot to storijo nekateri napadalci, ko zadenejo proti bivšemu klubu?
To bi bila specifična situacija. Ne bi šlo za veselje iz kakršnega koli maščevalnega motiva. Ampak normalno, vsaka zmaga, tako v ligi kot v pokalu, je nekaj, kar te razveseli. To bi bila zmaga ekipe in vsak uspeh je vreden praznovanja.
Na teh treh tekmah bo veliko odvisno tudi od vas. Celje je napadalno močno, ustvarjajo si številne priložnosti. Trener Albert Riera je po tekmah z Olimpijo izpostavil pomen Matevža Vidovška. Zdaj imate tudi vi priložnost pokazati, da ni samo on ključen za svoje moštvo v tej ligi.
Celje že vso sezono igra zelo atraktiven in napadalen nogomet, ustvarjajo si veliko nevarnih situacij. Upam, da bomo mi uspeli vsaj deloma prevzeti kontrolo nad tekmo, da bomo nasprotniku onemogočili preveč priložnosti. Vsekakor pa so to tekme, ki se jih zelo veselim. Lahko rečem, da sem v Celju skupaj z ekipo osvojil dva naslova prvaka, a obenem tudi vem, da bi bila ta dosežka zame osebno veliko bolj posebna, če bi bil na igrišču bolj vpleten. Zato si zdaj še toliko bolj želim, da bi skupaj z ekipo naredili rezultat v finalu pokala in v boju za Evropo. Ko si v središču dogajanja in dejansko prispevaš k uspehu, je občutek neprimerljivo boljši.
Se vam zdi, da je slovenska liga trenutno po kakovosti na najvišji točki doslej?
Težko rečem. Morda mi je vse skupaj preblizu, da bi lahko objektivno ocenil. Ko si igralec, ko si vsak dan v tem okolju, težko vidiš širšo sliko. Zdi se mi, da imajo zunanji opazovalci boljši vpogled. Spominjam se, ko sem kot mlad igralec prvič prišel med člane. Vse se mi je zdelo noro hitro, izjemno kakovostno, vsi igralci so bili zame vrhunski. S časom se perspektiva spremeni. Vsekakor pa menim, da je nogomet v Sloveniji na visoki ravni, kar se vidi tudi v konkurenčnosti naših klubov v evropskih tekmovanjih. V preteklosti so klubi, kot je Maribor, že dosegali velike uspehe, zato bi se težko spuščal v primerjave. Imam pa občutek, da gremo v pravo smer.
Imate pogodbo s Koprom tudi za naslednjo sezono?
Da, pogodbo imam sklenjeno še za eno leto. Tukaj se izredno dobro počutim. Kot sem že dejal, čutim dolžnost, da na igrišču vrnem z zaupanjem vsem v klubu, ki so me dvignili iz kanala in ponudili priložnost, da se znova dokažem. Vendar pa ne skrivam, da se želim preizkusiti tudi v močnejši evropski ligi. Pa obleči dres slovenske reprezentance.
Bi odločitev, da lani prekinete pogodbo s Celjem, danes označili za pravo?
Zagotovo. Marsikdo mi danes reče: ‘Če bi ostal v Celju, bi zdaj morda branil v Evropi.’ A iskreno, v Celju sem bil predolgo na stranskem tiru. Potreboval sem spremembo okolja. In zato lahko danes, ne glede na razplet, rečem, da sem izjemno vesel, da sem se takrat odločil prav in šel. In če bi moral odločitev sprejeti še enkrat, tudi z vpogledom v prihodnost, bi se odločil enako. Brez odstotka dvoma.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje