Nekoč Modrićev mentor, danes ljubljenec navijačev Maribora

Nogomet 17. Dec 20229:06 0 komentarjev
FOTO: Jure Banfi

Prva liga Telemach se je v ponedeljek podala na zimsko spanje, prvi dnevi po odigranem jesenskem delu sezone 2022/2023 pa so idealni za analizo dogodkov v zadnjih mesecih in kovanje načrtov za prihodnost. Maribor, aktualni prvak, je to sezono začel s katastrofalnim nizom. Štajerci so hitro ustoličili novega trenerja, v Ljudski vrt je prišel Damir Krznar. Nekdanji trener zagrebškega Dinama in nekdanji izvrstni nogometaš si je vzel čas tudi za Sportklub in z nami predebatiral mariborsko jesen ter bližnjo prihodnost.

Damir Krznar je NK Maribor prevzel 16. avgusta in na klopi zamenjal Radovana Karanovića, ki je sicer v prejšnji sezoni prekinil sušo z naslovi Maribora v Prvi ligi Telemach. 50-letni Krznar je bil ob zamenjavi velika želja športnega direktorja Marka Šulerja, ki je, vsaj po sklepnem delu jesenskega dela, z izbiro zadel v polno. Krznar je Maribor prevzel v težkih časih in ekipo z dna lestvice dvignil na četrto mesto z vsega dvema točkama zaostanka za drugim Koprom.

Njegovo poglavje na klopi Maribora se je začelo z bojem za evropsko jesen. V zadnjem kvalifikacijskem krogu za konferenčno ligo Mariborčani niso uspeli ugnati romunskega Cluja, tako da se je po koncu mednarodnih tekmovanj Krznar lahko osredotočil le na domača tekmovanja in predvsem na psihološko okrevanje aktualnega prvaka, ki v takšnem položaju še ni bil. “Ko sem prišel v Maribor, so bili rezultati slabi. Vedel sem, da je ekipa v krču. Težava je bila tudi ta, da je Maribor navajen na lovorike in velike stvari, a se je spustil zelo nizko. Vsi v klubu so bili frustrirani. Prisotno pa je bilo tudi neznanje. Neznanje v smislu reševanja takšne situacije, v kateri Maribor še nikoli ni bil. ‘Zadnji smo, kaj pa zdaj’,” se začetkov spominja Krznar.

Če odštejem poraz v Romuniji, je Krznarjev Maribor prvič kapituliral šele 8. oktobra, ko ga je v gosteh premagal Koper. Ravno v obdobju nove rezultatske krize je klubu uspel velik met. Športni direktor Marko Šuler je uspel izpeljati projekt, ki ga je pred leti koval že Zlatko Zahovič, in v Maribor vrnil Josipa Iličića. Tudi zaradi njegovega prihoda in dviga forme nekaterih nosilcev igre je bila oktobrska kriza hitro pozabljena. “Bil sem trdno prepričan, da sem z ekipo povezan in vedno verjel v naše kvalitete. Na tistih treh tekmah smo bili slabi, a sam sem verjel, da to ni naša prava podoba,” o treh zaporednih porazih proti neposrednim konkurentom za najvišja mesta pravi Krznar.

V intervjuju za Sportklub se je nekdanji hrvaški reprezentant, ki je bil v jeseni kariere tudi mentor Luki Modriću, razgovoril o skoraj vsem in zelo odkrito razmišljal tudi o prihajajočem zimskem prestopnem roku. Manjkalo ni niti vprašanje o famoznih prišepetovalcih, o tem, zakaj je tako dolgo vztrajal pri sistemu 3-4-1-2, govorili pa smo tudi o možnostih izničenja visoke točkovnega zaostanka za večnim rivalom Olimpijo.

Damir Krznar je v Ljudskem vrtu doživel zelo topel sprejem. Spomladi se bo z Mariborom podal v divji lov na Olimpijo. FOTO: Jure Banfi.

Pred 123 dnevi ste prevzeli Maribor. Kako ste zadovoljni z jesenskim delom sezone?

Če se osredotočim samo na veličino in kvalitete, ki jih Maribor ima, ter na moja pričakovanja, se je vse odvilo po mojih pričakovanjih. Prvo obdobje je bilo namenjeno spoznavanju, takrat sem lahko le psihološko stabiliziral ekipo, ki se je mogla vrniti na želeno raven. Ko sem prišel v Maribor, so bili rezultati slabi. Vedel sem, da je ekipa v krču. Težava je bila tudi ta, da je Maribor navajen na lovorike in velike stvari, a se je spustil zelo nizko. Vsi v klubu so bili frustrirani. Prisotno pa je bilo tudi neznanje. Neznanje v smislu reševanja nastale situacije, v kateri Maribor še nikoli ni bil. ‘Zadnji smo, kaj pa zdaj?’

“Obožujem kombinatorno in hitro igro z veliko posesti in priložnostmi. V zadnjih tednih kažemo takšno podobo.”

Ekipo smo relativno hitro stabilizirali. Ravno ko smo prišli v neko dobro situacijo, pa je sledilo obdobje, ki ga najbolj obžalujem. Gre za tiste tri tekme z neposrednimi konkurenti za vrh, ki smo jih izgubili. Prav na vseh tekmah smo prejeli rdeči karton, proti Domžalam celo dva. To ni bila realna slika Maribora, dejstvo pa je, da smo izgubili tri točke z neposrednimi tekmeci. V bistvu smo izgubili celo šest točk, saj je nasprotnik tri osvojil, mi pa smo tri izgubili. Tu je prišlo do razlike, ki jo zdaj skušamo izničiti. To je edina črna luknja, ki je nisem predvidel. Prepričan sem bil, da lahko Maribor pripeljemo na nivo, ki ga sam želim. Obožujem kombinatorno in hitro igro z veliko posesti in priložnostmi. V zadnjih tednih kažemo takšno podobo.

Prvi del vašega mandata so zaznamovale številne poškodbe. Zaradi njih ste bili prisiljeni eksperimentirati tudi s taktično postavitvijo. Sami zagovarjate postavitev 4-2-3-1. Zakaj ste oktobra tako dolgo vztrajali pri postavitvi 3-4-2-1?

V tistem obdobju je prišlo do situacije, ko zaradi poškodb nismo imeli drugih rešitev. Do te postavitve je prišlo slučajno na tekmi z Muro, ko smo v prvem polčasu viseli in prosili Boga, da se vse skupaj hitro konča. Med polčasom so se pogovorili, reorganizirali in uporabili omenjeno postavitev 3-4-2-1. Na tisti tekmi se je to izkazalo kot dobra rešitev. Takrat sem imel neko stabilnost samo na teh treh mestih osrednjih branilcev, čeprav je bil poškodovan tudi Max Watson. Na levem krilu je bil edina rešitev Brnić, na desni strani pa nisem imel nikogar. Šlo je za pragmatično odločitev, ki je prinesla rezultat. Ob omenjenih težavah smo imeli še težavo na sredini, kjer smo bili priča hiperprodukciji vezistov, ki jih je bilo kar devet.

“Med tistimi tekmami, ko smo igrali v postavitvi 3-4-2-1, smo se na treningih sicer pripravljali na našo glavno postavitev ter čakali na trenutek, da se v formo vrne Brnić in da se na okolje privadi Ishaq.”

Žrtev vseh dogodkov je bil Brnić, saj se je njegov igralni položaj ukinil. Božić, ki je izjemen vezist in lahko igra tudi desno, je moral igrati na sredini. V ekipi sta bila še Tolić in Kronaveter. Med tistimi tekmami, ko smo igrali v postavitvi 3-4-2-1, smo se na treningih sicer pripravljali na našo glavno postavitev ter čakali na trenutek, da se v formo vrne Brnić, da se na okolje privadi Ishaq. Nato je v kader prišel še Josip Iličić, ki mu je najlažje igrati prav na tej desni strani. Zdaj se lahko vprašam, če sem postavitev spremenil tekmo ali dve prepozno, a tudi takrat smo se zavedali, da smo kvalitetni in sposobni premagati vsakega. Odločilne v tistem nizu so bile izključitve, do katerih je prišlo zaradi lastnih napak in tudi nediscipline. Prepričan pa sem bil, da to ni naša prava podoba. Takrat je bil pravi trenutek za menjavo igralnega sistema. Če bi se za to odločil prehitro in sistem spremenil v seriji dobrih rezultatov, bi se vsi spraševali, kaj ta počne, izgubil se je.

Gregor Sikošek je bil eden izmed igralcev, ki je v omenjenem črnem nizu prejel rdeči karton. FOTO: Jure Banfi.

Kako ste pospremili omenjene rdeče kartone? Ste bili zelo jezni in hkrati tudi razočarani nad nedisciplino?

Na prvih dveh tekmah sta bila rdeča kartona posledica zamujenih štartov. Karić je za stotinko zamudil z drsečim štartom. Karićev karton je sicer mejni, a sem ga sprejel. Tudi Pridgar je zamudil pri izhodu iz gola. Ampak tu prevzemam krivdo, ker želim, da je golman aktiven v polju. To sta kartona, ki sta nas veliko stala, sta posledica zamujenih štartov, hkrati pa tudi nekaj igralcema, predvsem v primeru Pridgarja, ni funkcioniralo. Proti Domžalam sta bila rdeča kartona za Sikoška in Kronavetra, ki je celo naš najbolj izkušen igralec, nekaj povsem drugega. To me je zelo razjezilo in zato sem bil prisiljen v tistih trenutkih spremeniti vodenje ekipe, ki je sicer v mojem primeru vedno zelo liberalno. Moral sem se poslužiti kazni in biti strog. Tudi zaradi tega, ker ekipa ne more tri tekme zapored končati z vsaj enim izključenim igralcem. To je posledica nediscipline. Tu sem moral hitro odreagirati.

Med 12. in 15. krogom je sledil negativen niz s konkurenti za vrh. Ste takrat razmišljali tudi o najbolj črnem scenariju, tudi o morebitnem ekspresnem slovesu od Maribora?

Nisem razmišljal o tem. Če bi začutil, da sem od sebe dal vse in da ni rešitve, bi šel sam v pisarno in podal odstop. Tak človek sem. Nikoli ne bi čakal in pustil ekipo trpeti deset krogov, da bi mi na koncu klub sam ponudil odškodnino za slovo. Denar v takšnih primerih zame ni pomemben. Nisem čutil, da smo bili v težavah, ker me ekipa ne razume. To zagotovo ni bil bojkot trenerja. Bil sem trdno prepričan, da sem z ekipo povezan in vedno verjel v naše kvalitete. Na tistih treh tekmah smo bili slabi, a sam sem verjel, da to ni naša prava podoba. Odgovornim v klubu sem dal vedeti, da oni odločajo o moji prihodnosti, a so želeli vztrajati z mano in na koncu smo prišli do tega lepega niza ob koncu jesenskega dela. Morali pa smo se poslužiti kazni, tako finančnih kot kadrovskih. Igralca najbolj boli, ko ne igra. Kronaveter in Sikošek sta to občutila, ampak ekipi moraš pokazati neko pravo pot.

#related-news_0

Kako sta Kronaveter in Sikošek sprejela omenjeno kazen?

Sprejela sta jo brez težav. Oba sta iskreni osebi in prava profesionalca. S Kronavetrom sem opravil tudi zaseben pogovor. Sam je vedel, v čemu je problem. Tudi on je imel neke svoje težave, ki mi jih je zaupal. Vse to razumem, je pa zato potrebna komunikacija. Tudi s Sikoškom ni bilo težav, je izjemen profesionalec. Moral sem mu razložiti, da v slačilnici nihče ni zaščiten in da se morajo tega zavedati tudi preostali igralci. Tudi on, kot reprezentant, nima privilegijev. Za tako veliko napako moraš odgovarjati. V njegovem primeru je kasneje Guerrico oddelal nekaj dobrih treningov in odigral dobre tekme. Zato je bil Sikošek v čakalnici. Kasneje so se pojavile še govorice o pogajanjih za podaljšanje pogodbe.

Nam lahko razkrijete kakšno novost v zvezi s podaljšanjem pogodbe z Gregorjem Sikoškom?

Mislim, da so pogajanja že zelo blizu konca in da se bosta obe strani dogovorili za novo pogodbo. To je v interesu njega in tudi kluba. (To je v petek v intervjuju za klubsko spletno stran potrdil tudi Marko Šuler.)

V slačilnici ste oktobra pozdravili Josipa Iličića. Je morda njegov prihod najprej kakorkoli negativno vplival na mlade fante? Se je v mestu preveč govorilo le o Iličiću?

Josip je za nas pravo bogastvo. Sem se pa zavedal, da je ves pomp okrog njega lahko nevaren za ekipo. Če se ves fokus da Josipu, se lahko hitro zgodi, da tudi ekipa vso odgovornost vrže nanj. Tega sem se zelo bal. Veliko sreče sem imel, ker se je tega zavedal tudi Josip, ki je sam skrbel, da so igralci ostali osredotočeni. Zelo nam je pomagal, da smo hitro našli pot iz krize. V določenih trenutkih je bil še bolj oster kritik kot jaz. Po večnem derbiju v Ljubljani, ki sem ga zaradi kazni spremljal s tribune, je Josip še preden sem prišel do slačilnice igralce zbral na sestanku in poskrbel, da so se zavedali svoje odgovornosti. Tudi zato je Jojo velik igralec in velika osebnost.

Josip Iličić je zavoljo izkušenj in kvalitete hitro postal podaljšana roka trenerja Damirja Krznarja na in ob igrišču. Foto: Jure Banfi

Kakšen je Iličić na treningih? Zdi se, da so se z njegovim prihodom zelo sprostili nekateri kreativnejši igralci?

Tudi tu vidimo nek njegov vpliv. Na treningih pomaga soigralcem, jim dviga samozavest. Poslužuje se neke tehnike pozitivne kritike, deli nasvete in jih na nek način tudi vodi. V veliko pomoč mi je. Obožujem, da imam v ekipi takšne igralce. Kapetana, ki nosi samo trak in na tekmi izbere smer igranja, ne potrebujem. To lahko počne vsak. Kapetan je moja podaljšana roka na igrišču in izven igrišča. V ekipi ne želim imeti samo enega takšnega igralca, želim imeti vsaj dva ali tri podobne. Josip je eden takšnih, tukaj je tudi Kronaveter. Zelo pomemben je še Max, ne glede na to, da je tujec. Zaradi njih je trening lažji, saj ne rabim vseh stvari kričati vsem igralcem. Navodila predam njim in oni potem vse to predajo ostalim. Josip je zares takšen igralec. Nogomet je igral na visokem nivoju, vodili so ga vrhunski trenerji in zato mi je v veliko pomoč.

Koliko časa bo še njegov najboljši prijatelj trener za telesno pripravljenost? Na koliko odstotkih je zdaj? Je premor zanj prišel ob nepravem času?

Zanj bi bilo bolje, če bi se vse nadaljevalo. Z njim smo se dogovorili, da bo njegov premor krajši. Z delom bo začel že 28. decembra, ko se bosta dobila z našim trenerjem Željkom Filipovićem. Josip bo nekako oddelal priprave za priprave.

Težko bi rekel, na koliko odstotkih je trenutno. Najverjetneje nekje na 60. A ko sem ga gledal na zadnji tekmi z Gorico, je v fazi obrambe opravil vsaj tri pomembne šprinte, ki niso vplivali na njegovo igro v napadu. To je pohvalno in dobra novica. Ni še na željenem nivoju. A njegov premor je bil dolg, upoštevati je treba tudi njegova leta, zato bo res potreboval še nekaj časa, da ga vrnemo na najvišji nivo.

V tej sezoni je bilo okrog kluba veliko govoric, veliko se je govorilo o prišepetovalcih, ki naj bi vplivali na delovanje Maribora. Vi ste po zmagi nad Muro dejali, da vam je uprava pustila proste roke pri reševanju težav v športnem delu. Je bilo pred tem karkoli drugače?

Jaz nisem nikoli občutil ničesar. Do mene niso prihajale informacije oziroma kakršnakoli navodila za delo. V moje delo se ni nihče vmešal. Če kdo igralcu reče karkoli glede njegove igre, čeprav to ni njegova naloga, se mi ne zdi velika težava. Vsak navijač bi naredil enako. Tudi sam vsak dan dobim 20 različnih nasvetov od vseh možnih ljudi. Na meni je, da presodim, kaj je konstruktivna kritika in to uporabim po lastni želji. Kar se tiče hierarhije, je moj prvi nadrejeni športni direktor in nato uprava. Od njih nisem nikoli dobil navodil, kako naj opravljam svoje delo. Prišlo je sicer do ene nespretne situacije, ko je bilo vse rečeno v dobri veri, a smo to rešili izven igrišča. Vsekakor je tako, da so mi v klubu pustili proste roke, da opravljam svoje delo.

Premor bo dolg in hkrati ne bo dolg. Najverjetneje vi že razmišljate tudi o okrepitvah. Sta s športnim direktorjem Markom Šulerjem že pričela z iskanjem okrepitev? Veliko se govori o Franu Tomeku. Je karkoli na tem? Si želite okrepiti sredino igrišča?

To ni skrivnost. Fran Tomek je moj nekdanji varovanec iz Dinamove druge ekipe. Bil je vodja te ekipe. Zelo dober vezist, odličen karakter in velik delavec. V zadnjih šestih mesecih se je v Gorici povsem izgubil. Imel je težave s poškodbo in tudi zaradi situacije v klubi. Trenerji niso imeli dovolj poguma, da ga vključijo v ekipo. To je zdaj težava tudi zame, saj ni veliko igral. Fran je igralec, za katerega se je vredno boriti. Če bi ga lahko pripeljali v Maribor in če bomo s poslom vsi zadovoljni, se lahko prestop zgodi. A tudi sam se še nisem odločil, če je to prava rešitev. Danes (pogovarjali smo se v ponedeljek 12. decembra) se bova slišala, a ni še nič odločenega. Imamo veliko vezistov. V ekipo želimo pripeljati samo igralce, ki bi lahko takoj dodali kvaliteto naši igri.

Marko Tolić, ki je v jesenskem delu dosegel pet golov in vpisal še devet asistenc, bo kot kaže ostal v Mariboru. Foto: Jure Banfi

Veliko bo odvisno tudi od ostanka Marka Tolića. Koliko ima Maribor besede pri tem poslu? Lahko vi kakorkoli prepričate Tolića, da ostane tu za dalj časa?

Verjetnost, da ostane pri nas, je velika. Zagotovo 90-odstotna. Naša želja je izjemna. Tudi Dinamo nima nič proti. Trener Ante Čačić mi je rekel, da ima na sredini veliko igralcev, zato mu morda celo ne bi mogel dati dovolj minut. Škoda bi bilo Marka, da bi po tako dobrem nizu znova ostal brez igre na treh ali štirih zaporednih tekmah in čakal na priložnost. Marko je pripravljen ostati. Tega se tudi veseli. Tu uživa in igra. Težava je lahko le, če bi Dinamo dobil ponudbo tretjega kluba. A verjamem, da se to ne bo zgodilo in da bo tudi spomladi igral pri nas in nato prestopil poleti ali celo jeseni za veliko višjo odškodnino. Zanj je najbolje, da pomlad preživi v Mariboru.

Je lahko posoja Tolića težava za Maribor? Videli smo, kaj se je zgodilo na začetku te sezone, ko so Maribor zapustili posojeni igralci, ki so bili ključni v boju za naslov.

Za pomlad vam lahko zatrdim to. Če bo Marko začel priprave z nami, bo tu ostal vso pomlad. 90-odstotkov je, da bo spomladi ostal tu. Za poletje pa bomo prav tako vse načrtovali dovolj zgodaj. Če bo lahko ostal tukaj in če bo začel priprave z nami, ga bomo zagotovo imeli na voljo tudi za evropske tekme. Na to bo vplivalo veliko dejavnikov. Tudi njegov možen prestop poleti. Naš cilj bo zagotovo, da se v takšnem primeru dogovorimo, da bi bil z nami vsaj do konca kvalifikacij. Bomo pa videli, če bo to mogoče. Do takrat je še daleč, nas pa čaka še veliko izzivov.

Kje bi sicer še radi okrepili ekipo, kje vidite, da kader ni dovolj kvaliteten oziroma ‘širok’?

Tu lahko podam zelo konkreten odgovor. Sklenili smo, da ne bomo vozili okrepitev za vsak oceno. Aktivni bomo le, če se nam ponudi priložnost, da pripeljemo igralca, ki bi bil takoj dodana vrednost. Zato sem zadržan v primeru Frana. Kopičenje igralcev ni po mojem okusu. Morda bi morali celo morali dva ali tri, ki ne igrajo, poslati na posojo. Ko je v ekipi 28 igralcev, se zgodi, da nekateri niti na treningu ne dobijo minut za igro.

Zaostanek za prvim mestom je po jesenskem delu 15 točk. Še verjamete v naslov?

Načrtov ne zastavljam tako, da bi se osredotočal na Olimpijo. To ste videli skozi ves jesenski del. Mi moramo skrbeti, da opravimo svoje delo. Le na to imamo vpliv. Spomladi bomo skušali biti maksimalno učinkoviti. Bo to dovolj? Videli bomo. Nismo odvisni sami od sebe. Delali bomo vse, da zberemo čim več točk. Na koncu bomo videli, kam nas bo to pripeljalo.

Trener Olimpije Albert Riera se je v zadnjih tednih veliko ukvarjal z drugimi. Je lahko to priložnost za Maribor in ostale klube, da se približajo Olimpiji?

Sam se držim načela, da nikomur ne želim nekaj, česar sam ne želim doživljati. Ne privoščim jim težav. Sploh ne da bi s tem mi profitirali. Vsak naj svoje težave rešuje, kakor sam najbolje zna. Sam ne gledam k drugim. Dovolj težav imam v svoji hiši. (smeh)

Kapetan Luka Modrić je na svetovnem prvenstvu v Katarju Hrvaško znova popeljal do polfinala.. Foto: Guliverimage

Koliko ste lahko spremljali svetovno prvenstvo v Katarju? Hrvaška se je znova uvrstila v polfinale, kar je izjemen uspeh.

Nisem gledal vseh tekem v živo. Med tekmo z Brazilijo smo trenirali, treninga namerno nisem želel prestaviti. Morali smo ostati osredotočeni. Hrvaška je pokazala, da je postala konstantna. To je nekaj neverjetnega, nepredstavljivega. Tako majhna država je na dveh zaporednih svetovnih prvenstvih prišla do polfinala. To je izjemen uspeh. Zakaj? Reprezentanca je skoraj povsem spremenjena glede na kader v Rusiji. V reprezentanci je le še šest nosilcev igre, ki so igral v Rusiji. Zdaj so tu novi mladi igralci, ki so zelo pomembni.

Kaj nam lahko poveste o kapetanu Hrvaške Luki Modriću? Bili ste njegov mentor v obdobju, ko ste sami zaključevali kariero on pa jo je začenjal. Kako se spominjate obdobja iz Interja iz Zaprešića?

Luka je fantastičen športnik. V zadnjih desetih letih je večji profesionalec, kot je bil na začetku svoje kariere. Z njim sem sodeloval na samem začetku njegove poti. Nekako sem ga pričakal pri Interju iz Zaprešića. Bil sem odgovoren zanj, za njegov razvoj. Preden sva postala soigralca je v Bosni in Hercegovini sicer odigral nekaj članskega nogometa. V tistih časih je bil bolj divji. Tako na kot izven igrišč. Boril sem se z njim, da je ostal osredotočen. Takrat je bilo kar nekaj mladih, ob Luki še Čorluka in Hrvoje Čale, ki niso bili dovolj resni, a so se hitro zavedali, kaj je potrebno za profesionalen nivo nogometa.

Polfinale je gledal doma v svoji sobi in v miru. »Nisem oseba, ki lahko počne več stvari hkrati. Če tekmo gledam v družbi, hitro zamudim 10 sekund igre in potem sem jezen. Pustite me pri miru, da lahko sam pogledam tekmo.«

Ko je Luka prišel v prvo ekipo Dinama je delal vse prav, da bi njegova kariera trajala dolgo. Ima izjemno kariero. Preko Tottenhama je prišel v Real Madrid, kjer je v zadnjih petih letih postal glavni igralec kluba. Ko si glavni igralec Reala, ne čudi, da si tudi glavni igralec Hrvaške. Ima tudi izjemne zmožnosti vodenja ekipe, vedno prevzame odgovornost in išče žogo tudi v najtežjih trenutkih. To so odlike velikih igralcev.

Za konec pa še eno nenogometno vprašanje. Kje in kako boste preživeli prihajajoče praznike?

Moja velika ljubezen je mali nogomet. Med prazniki bo v Zagrebu potekal krasen turnir, Kutija šibica 2022, ki ima izjemno tradicijo. Tam igra tudi ogromno slovenskih igralcev in nekaj slovenskih ekip. Z užitkom si ogledam turnir, na katerem sem med veterani še igral pred tremi leti. Tega se veselim. Veselim pa se tudi oddiha z družino, ki ga načrtujemo za dober teden dni. Nato pa se bom že začel pripravljati na priprave z Mariborom.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!