Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
V dneh po veliki zmagi proti Portugalski je dosegel tudi svoj prvenec za Sampdorio. Nogometno življenje Petra Stojanovića, ki je to sezono plulo tudi po precej nemirnih vodah, je znova idilično. Ne le Nemčija, nekdanjega člana Maribora in Dinama kliče tudi vrnitev v Serie A.
Za pogovor, ki je pred vami, smo se dogovorili v soboto. Torej še pred najlepšimi petnajstimi minuti v klubski majici Sampdorie, ki jih je v ponedeljek doživel Petar Stojanović.
V ponedeljkovem večeru je na tekmi s Ternano slovenski reprezentant v igro vstopil v 76. minuti. Na semaforju je bil izid 1:1, ko se je tekma končala, pa je z njega žarelo Sampdoria 4, Ternana 1. Stojanović je sodeloval pri vseh treh golih svoje ekipe v zaključku tekme, enega je zabil sam, dvakrat je asistiral.
“Večkrat pokličite za intervju že pred tekmo,” se pošali vselej zgovorni Ljubljančan, ki ima v teh dneh ogromno razlogov za zadovoljstvo. Ne le, da je njegova Sampdoria po nizu štirih zaporednih zmag znova še kako čvrsto vključena v boj za vrnitev v Serie A, v minulih dneh je bil seveda Stojanović tudi eden od glavnih junakov slovenske reprezentance, ki je na spektaklu v Stožicah z 2:0 premagala Portugalsko.
“Ta zmaga res ni mala stvar. Vsi spremljajo vrhunske reprezentance in pa Cristiana Ronalda. Ko so v klubu videli, da je Slovenija premagala Portugalsko z 2:0, so mi vsi čestitali. S trenerjem Andreo Pirlom sva se pogovarjala, kako je bilo, ko je on v klubu treniral Ronalda. Zanimiv pogovor,” zanimiv detajl s prvih treningov po vrnitvi v Sampdorio razkriva naš sogovornik.
V pogovoru s Petrom Stojanovićem še enkrat podoživite nedavne lepe dneve slovenskega nogometa, izvedeli pa boste tudi, kakšni izzivi so zdaj prej našim reprezentantom in kako ter zakaj še vedno spremlja kluba, s katerima je serijsko osvajal državne naslove – Dinamo in Maribor.
V zadnjih tednih vam gre res vse kot po maslu, vrnili ste se v udarno postavo Sampdorie, s katero serijsko zmagujete, z reprezentanco ste premagali veliko Portugalsko, po vrnitvi v klub pa zablesteli z golom in dvema podajama v le 15 minutah. Zdi se, da ste v lepem obdobju kariere …
Res je. Stvari so se v klubu malce obrnile na bolje. V nogometu je pač tako, da moraš ostati pozitiven tudi takrat, ko je težko. Ostati moraš prepričan v svojo kvaliteto. Trenutno so stvari takšne, kot morajo biti.
A ne smemo se ustaviti, trenutno je ekipa v dobrem položaju in tako moramo nadaljevati. Vsi si želimo preboja v Serie A, vse je še odprto. Upam, da bomo ujeli mesto v dodatnih kvalifikacijah in se skozi njih uvrstili med elito.
Ko govoriva o Sampdorii, govoriva v klubu, ki po številnih parametrih in svoji veličini bolj spada v Serie A kot Serie B. Kakšno je po tem nizu zmag vzdušje med navijači? Verjamejo oziroma morda celo zahtevajo vrnitev v prvo ligo?
Sampdoria je ime, ki ga vsi poznamo. V Italiji klub veliko pomeni. Tu je tudi izjemna navijaška baza, navijači so bili edina pozitivna stvar na začetku sezone, ko smo imeli zares slabe rezultate, ki jih nihče ni pričakoval. Stadion je bil še vedno poln, navijali so od prve do zadnje minute. V takšnem klubu je pritisk vedno prisoten, ampak navijači so bili zelo pozitivni.
Ekipa jim je hvaležna, razume pa njihova visoka pričakovanja. Ampak cilj navijačev je predvsem ta, da vsako tekmo dajemo maksimum za ta dres. Je pa Sampdoria zagotovo klub, ki si zasluži svoje mesto v Serie A.
Koliko lažje se je bilo vrnitvi v klub po tem, kar se je 26. marca zgodilo v Stožicah, ko je Slovenija premagala veliko Portugalsko?
To je bilo nekaj fenomenalnega. Že v reprezentanco sem prišel po treh zaporednih tekmah v prvi postavi Sampdorie in treh zaporednih zmagah.
Tekma s Portugalsko pa je tako ali tako nekaj posebnega. Resda je šlo za prijateljsko tekmo, ampak vsako tekmo si želiš zmagati. Še toliko večja stvar je, ker smo jih uspeli premagati po njihovem nizu enajstih zmag. Tudi mi pa smo s tem ‘našo hišo’ ohranili nedotaknjeno. V Stožicah res dolgo nismo izgubili in to je zelo pomembno.
Se vam zdi, da so je po tej zmagi pričakovanje reprezentantov pred Eurom kaj drugačno, kot je bilo prej? Premagali ste veliko reprezentanco, so apetiti kaj narasli?
Povsem iskreno, pričakovanj po eni tekmi ne smemo spremeniti. Vemo, da če bi bilo obratno in bi najprej ugnali Portugalsko, potem pa ne bi dobili tekme z Malto, bi že prišla vprašanja, kaj sploh počnemo na Euru, če nismo premagali niti Malte.
Ti pa takšna tekma daje motivacijo in samozavest, ki vemo, da je v športu izjemno pomembna. Vemo, da lahko igramo proti vsakemu, a le, če smo na pravem nivoju. Če vsak igralec naredi to, kar trener zahteva od njega. Igrali smo enostavno, hitro, kombinatorika je bila dobra. Če nismo pravi, pa nam lahko težave povzroči tudi Malta.
Ampak tudi če se ta zmaga ne bi zgodila, bi mi verjeli, da lahko na Euru nekaj naredimo. Tako kot smo verjeli skozi kvalifikacije, da se lahko uvrstimo na turnir. Super zmaga, to zagotovo, ampak moramo ostati zbrani. Pred nami bodo dolge skupne priprave, veliko časa bomo skupaj in lahko se bomo pripravili na prvenstvo.
Koliko je ta zmaga odmevala v Italiji, kako so vas po tem prestižnem skalpu pričakali v klubu?
Ta zmaga res ni mala stvar. Vsi spremljajo vrhunske reprezentance, Cristiana Ronalda in potem, ko so videli, da je Slovenija premagala Portugalsko z 2:0, so mi vsi čestitali. S trenerjem Andreo Pirlom sva se pogovarjala, kako je bilo, ko je on v klubu treniral Ronalda. Zanimiv pogovor.
Lepo se je na ta način vrniti v klub, nekako začutiš drugačno spoštovanje. Uspela nam je res velika stvar, verjamem, da je tudi ostale fante pričakal podoben sprejem.
Če se malce dotakneva še vaše preteklosti, v teh dneh derbijev na Hrvaškem, lahko na družbenih omrežjih spremljamo, da ste še vedno zelo povezani s svojim nekdanjim klubom Dinamom. Veliko je bilo vaših sporočil v podporo ekipi pred tekmama s Hajdukom, ta vez je očitno res ostala močna.
V Dinamu sem preživel veliko časa, z ekipo smo naredili velike stvari. Veseli me, da sem z velikimi črkami zapisan v zgodovino tega kluba. To je enostavno neka ljubezen, ki me veže tudi na Maribor, čeprav sem ga zapustil že pred mnogo leti.
Ko ti navijači in celotno okolje daje nekaj posebnega, tega ne moreš pozabiti. To ostane večno. Dinamo spremljam ves čas, pričakoval sem, da se bodo s tem dvema tekmama vrnili v boj za prvaka. Imajo širok kader in veliko kvalitete. Hajduk pa je imel na drugi strani res velik pritisk in ni bilo enostavno igrati.
Dinamo je pokazal, da je bolj kvaliteten nasprotnik v vseh segmentih, podprli so jih tudi navijači in to je bil še en dokaz več veličine tega kluba.
Petar, devet let zapored ste bili državni prvak. Štirikrat z Mariborom, petkrat z Dinamom. Kako bi s te perspektive opisali, kaj se zgodi s takšnimi klubi, da so nekako najboljši ravno, ko se odloča o pomembnih stvareh? O Evropi in o lovorikah.
Ko sem prihajal v prvo ekipo Maribora, sem to spoznaval. To je mentaliteta, ki je na nek način vgrajena v vse igralce. Ne da moraš zmagati vsako tekmo, ampak moraš zmagati na vsakem treningu. Ta pritisk je v takšnih klubih in s tem moraš znati živeti, če želiš igrati na visokem nivoju. Kdor se tega zaveda, igra in izstopa. Kdor se ne, žal težko pride v začetno enajsterico. Takšna je bila takrat ideja vodstva kluba.
Je pa res, da je imel takrat Maribor izrazito kvaliteto. Imeli smo najboljše igralce v Sloveniji, v Dinamu pa na Hrvaškem. Imeli smo tudi izjemno podporo navijačev, kar nam je dajalo dodatno motivacijo.
V takšnem klubu se veliko naučiš. V Dinamu si lahko bil gladko prvi, a si izgubil tekmo in v klubu je bila teden dni tišina v garderobi. V glavi imaš, da moraš zmagati vsako tekmo. Kvalitete v ekipi je veliko, rotacije se dogajajo na tri dni. Sta bila pa oba kluba takrat zelo urejena in na visokem nivoju. Velik klub mora imeti vse urejeno in imel sem to srečo, da sem bil del tega. Na to bom vedno ponosen, tudi po karieri.
V nedavnem intervjuju za EkipoSN je Hilal Soudani razkril, da ste mu poslali sporočilo, ko je prišel v Maribor, in mu v šali malce zagrozili, da mora dati za ta velik klub vse od sebe. Je za zdaj izpolnil vaša pričakovanja?
Res je, slišala sva se takoj, ko je podpisal pogodbo. Zaželel sem mu srečo in pojasnil, da ga ekipa potrebuje. V Maribor je prišel v težkem trenutku, ekipa se je lovila, kvalitete ni bilo toliko kot nekoč.
Od prvega dne je pokazal, zakaj je tako velik igralec. Zakaj je v Dinamu odločil toliko derbijev, odlično igral v Evropi in nastopal za velike klube. Spremljam vsako tekmo Maribora, če le imam čas, sicer pogledam vsaj vrhunce. Kljub temu, da so leta tu, daje vse od sebe. Še vedno veliko teče. Čutim njegovo strast tudi ob slavju golov.
To je mentaliteta šampionov, ki jo vidimo tudi pri Josipu Iličiću. Zato sta tudi imela oba kariero, kakršno sta imela.
Če zaključiva, koliko boste uspeli v teh tednih, ko se boste s Sampdorio borili za vrnitev v Serie A, sploh razmišljati o Euru in tem, kar prihaja? Dobro, seveda gre na nek način za vrhunce vaših karier, ampak v nogometu veliko časa za pogled naprej ni. Kakšni bodo torej ti zadnji meseci sezone?
Ja, kar malce mi je žal, da tega velikega uspeha nismo imeli časa proslaviti. Hitro smo se morali vrniti v klube. Je pa to stvar, ki je nikoli ne bomo pozabili. Zdaj pa je čas, da na prvenstvu spet naredimo veliko stvar in se poveselimo z navijači in svojimi bližnjimi.
Ne moremo lagati, ta Euro imamo nekje v glavi, ampak ne na prvem mestu. Če hočeš biti zraven na Euru, moraš igrati dobro v klubu in zbirati minute. To je osnova. Sem pa prepričan, da vsi komaj čakamo začetek priprav na Euro. Res smo radi skupaj. Ko se vračam v klub, sem povsem iskreno kar malo slabe volje, ker se je ustvarila v reprezentanci tako dobra atmosfera.
Upam pa seveda, da bomo v klubu naredili velike stvari in se bom s pozitivnimi občutki vrnil v reprezentanco. Tam pa je naš cilj jasen, narediti želimo rezultat, na katerega bomo vsi ponosni.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!