Čeprav trenutno zaseda eno najpomembnejših športnih funkcij v slovenskem nogometu, je športni direktor Olimpije Goran Boromisa za večji del slovenske nogometne javnosti popolna neznanka. Nekoliko bolje smo njegov način razmišljanja in pogleda na prihodnost zeleno-belih odkrili v ponedeljkovi oddaji Pod prečko, v nekoliko daljšem intervjuju za našo spletno stran pa med drugim razkriva tudi, kakšna je bila njegova vloga v velikih prevratih, ki so se poleti dogajali v zmajevem gnezdu.

Žalostna zgodba za širokim nasmehom se spreminja v pravljico

Nogomet

18. Sep 2022

Nogomet

18. Sep 2022

Ljubljanska Olimpija ima novega športnega direktorja

Nogomet

11. Avg 2022 0

Nogomet

11. Avg 2022 0

Ekspresno se je po Olimpijini piramidi prebil od trenerja vratarjev pod Dinom Skendrom, do vodje skavtske službe in tehničnega vodje ekipe do športnega direktorja Olimpije. V zmajevem gnezdu smo vajeni velikih sprememb in hitrega dogajanja, manj pa relativno neznanih obrazov, ki zavzemajo tako pomembne funkcije v ljubljanskem prvoligašu. Goran Boromisa je bil skorajda povsem nepopisan list papirja.

Če smo pošteni, je bila na začetku njegovega mandata na mestu športnega direktorja Olimpije nogometna javnost zelo skeptična glede nekaterih potez vodstva kluba. V začetku julija sta odšla trener Robert Prosinečki in športni direktor Mladen Rudonja, s seboj “vzela” zvestobo navijačev ter zeleno-bele povlekla v vrtinec kaosa. A iz njega je Olimpijo kot odrešenik izvlekel španski trener Albert Riera.

“Glavno razliko trenutno dela trener. Albert je odličen v komunikaciji in povezuje celoten klub. Tu se je začel vzpon. Prej smo vsi skupaj stvari ocenjevali narobe. Napačna je bila tako ocena, da bodo rezultat prinesle posoje nogometašev iz hrvaške lige. Slovenska liga se nekoliko podcenjuje, to je bila naša napaka. Zdaj gremo v pravi smeri, v klubu vladajo odlični odnosi, odlična atmosfera in odprta komunikacija,” priznava Goran Boromisa.

V svojem prvem večjem intervjuju za slovenski medij 35-letnik pojasnjuje, kaj se trenutno dogaja v zakulisju odličnih rezultatov članske ekipe Olimpije. Z nami se sprehodi tudi v turbulentne čase menjav oblasti in označi svojo vlogo v obdobju velikih sprememb.

Skozi naslednje vrstice dobimo tudi pojasnila, kako to, da je glavni trener postal ravno Albert Riera, zakaj Olimpija kljub milijonskim ponudbam ne podaja svojih najboljših nogometašev, kakšne spremembe doživlja mladinski pogon Olimpije, kdaj se bodo otoplili odnosi med vodstvom kluba in navijači, izveste pa tudi, v kolikšni meri bo Olimpija prihodnosti nosila slovenski pridih.

Prihodnost Olimpije sta dober skavtski sistem in urejen mladinski pogon

Za začetek nas seveda zanima, kakšen je vaš pogled na odlično formo Olimpije v zadnjem obdobju?

Seveda smo zadovoljni z doseženim. Rezultati so celo presegli naša pričakovanja. Sestavili smo zelo dobro ekipo, imamo fantastičnega trenerja, komunikacija med strokovnim štabom in vodstvom kluba je odlična. Vse deluje tako, kot mora.

Za Olimpijo je turbulentno poletje. Kako vi ocenjujete, kaj je tisto glavno, kar se je spremenilo po tem, ko je prišel Albert Riera, v primerjavi z obdobjem, ko je bil trener Robert Prosinečki?

Alberta Riere ne zanimajo agenti, provizije, cene nogometašev. Zanima ga samo delo na terenu. Igralce pripelje in prodaja klub. Nikoli ni postavljal zahtev, koga želi v svoji ekipi. Seveda smo pri iskanju okrepitev sodelovali z njim in spoštovali njegovo mnenje. Je trener, ki zelo rad dela, predvsem pa je zadovoljen z igralci, ki jih ima na voljo. Kot sam pravi, v Olimpiji vozi Ferrarija.

Kaj se je še spremenilo? Od mojega prihoda na mesto športnega direktorja smo posodobili skavtski sistem. Kot sem bil sam vodja skavtske službe, sem pogosto sedel v avto in se vozil na relaciji Ljubljana-Zagreb-Beograd-Tuzla, od koder sta prišla Justas Lasickas in Agustin Doffo. Tržišče smo pomaknili tudi na portugalsko in francosko drugo ligo. Sestavljamo celotno piramido, povezujemo prvo ekipo s šolo. Dober skavtski sistem in dobra šola, to je prava smer.

Rierina predstavitev je takoj navdušila vodstvo kluba

Kakšna pa je bila konkretno vaša vloga v tistem norem tednu, ko se je poslovil Robert Prosinečki in je bil na mesto glavnega trenerja imenovan Albert Riera. Slišati je bilo mogoče marsikaj, kakšen je pogled z vašega zornega kota?

Ko je bil glavni trener Olimpije Robert Prosinečki, športni direktor pa Mladen Rudonja, sem bil sam vodja skavtske službe oziroma tehnični direktor ekipe. Komunikacija med nami je bila dobra. Priporočil sem jima Doffa in Lasickasa, dobro smo sodelovali. Nista pa našla skupnega jezika z vodstvom kluba. Mislim, da so je zato končalo, kot se je.

V tistem kaosu, slabi atmosferi je bila torej moja vloga ta, da še naprej iščem igralce in skušam najti najboljše rešitve za ekipo. Ko so se stvari zaključile in se je sestavilo novo vodstvo športnega dela kluba pa sem postal športni direktor.

Kako to, da je bil v tistem kaosu za trenerja izbran ravno Albert Riera? Čigava odločitev je bila to, kdo ga je izbral v tako kratkem času, ki ste ga imeli na voljo?

Pojasnil bom celotno zgodbo. V tistem obdobju se nam je ponujalo sto trenerjev, med drugim tudi Albert Riera. A on je bil edini, ki si je sam plačal letalsko vozovnico in prišel na pogajanja v Portorož. In na ta pogajanja je prišel pripravljen.

Skozi prezentacijo je pojasnil svoje videnje ekipe, razmišljal je celo že o prekinitvah. Pravzaprav je kar malce neverjetno, kako hitro se je uspel pripraviti. Predsednik, direktor Igor Barišić, podpredsednik Cristian Dollinger in jaz nismo veliko oklevali. Očitno smo sprejeli pravo odločitev.

Tujec ni vedno boljši od Slovenca

Če se vrnemo na temo, ki ji namenjate precej pozornosti – to je skavting. Malce je slovensko nogometno javnost presenetilo, da okrepitve v Olimpijo prihajajo iz portugalskega nogometnega bazena, ki je bil doslej za Slovenijo precejšnja neznanka. Kako to, da ste se osredotočili ravno na ta nogometni prostor?

Moji kontakti, ki sem jih ustvaril, ko sem deloval pri Dinamu, so bili povezani s tremi portugalskimi velikani – Sportingom, Benfico in Portom. Letos sem to izkoristil. Portugalska je nogometna dežela, tudi v drugi ligi je precej dobrih nogometašev. Enako velja za drugo nizozemsko ligo, drugo francosko ligo, drugo nemško ligo … Odpiramo nova tržišča, zaposlili smo nove skavte in iščemo nogometaše, ki so dovolj kvalitetni za Olimpijo.

V zadnjem obdobju se slovenski klubi soočajo z očitki, da preveč priložnosti ponujajo tujcem in premalo domačim igralcem. Po drugi strani pogosto slišimo, da imajo slovenski nogometaši pri pogajanjih z domačimi klubi pogosto nerealna finančna pričakovanja, zato se pogajanja pogosto zataknejo. Kakšen je vaš pogled na to, kako slovenska bo po vašem mnenju Olimpija prihodnosti?

Ko je govora o Olimpiji, je logično, da nogometaši pričakujejo za slovenske razmere dober zaslužek, vendarle gre za velik klub. In naš fokus je na slovenskih nogometaših. Širimo bazo, iščemo domače potenciale ter tudi izboljšujemo odnose s slovenskimi igralci in agenti, ki so zaradi kaosa v zadnjih letih bežali od Olimpije.

Prva naša poteza letos je bila ta, da se ukinejo posoje. In namesto tega priložnost dobivajo mladi slovenski igralci, kot so Svit Sešlar, Marcel Ratnik in Matevž Vidovšek. Torej Slovenci.

Po mojem mnenju tujec ni vedno boljši od domačega igralca. To se je pokazalo tudi letos. Klubi so pripeljali nogometaše iz druge hrvaške lige, Srbije in Madžarske, hitro pa se je pokazalo, da ti fantje niso boljši od Elšnika, Sešlarja in Ratnika. So pa domači igralci po mojih izkušnjah cenejši kot tujci.

Klub je finančno stabilen in ne potrebuje prodaj

Zdaj ste omenili nekatere nogometaše – Timija Maxa Elšnika, Marcela Ratnika, Svita Sešlarja in Matevža Vidovška, za katere je vladalo ogromno zanimanja. Vaše stališče je bilo, da se igralcev ne prodaja, da gre Olimpija po naslov. Po drugi strani pa se zdi, da bi finančna injekcija z naslova prodaj glede na investicije v zadnjem obdobju, novo vodstvo in vse spremembe prišla še kako prav. Kako to, da so pretehtale tekmovalne ambicije?

Trenutna finančna situacija je dobra. Mirno lahko o tem povprašate kogarkoli v klubu. Plače so izplačane in ni potrebe po prodajah. Gremo po naslov prvaka in ekipe ne bomo razprodajali zgolj zato, da bi napolnili blagajno.

Zagotovo bo v prihodnosti nekatere nogometaše težko zadržati, a v tem poletju so sami izrazili željo, da ostanejo v klubu in se borijo za naslov prvaka. Prav tako ne bomo več dovolili, da po koncu sezone odide sedem ali osem igralcev in da pride sedem ali osem novih. To je kaos za trenerja in tako je nemogoče narediti rezultat.

Stvari bomo realizirali tako, kot se to počne v resnih klubih. Prodaje se bodo zgodile, ampak trenutno je situacija takšna, da igralci želijo ostati, klub pa je v stanju, ko ni potrebno igralcev prodajati na silo. Skupaj gremo naprej.

Po naših informacijah so bile nekatere ponudbe zares zelo mamljive, celo milijonske. Lahko razkrijete, za koga so bile te ponudbe tako resne, da ste o njih največ razmišljali in jo res s težavo odbili?

Ni skrivnost, da je to Timi Max Elšnik. V zadnjih dneh prestopnega roka nam je v povezavi z njim “gorel telefon”. Z njim, z njegovim agentom in predsednikom smo bili ves čas v stiku. Res je, ponudba je bila milijonska.

A skozi pogovor z igralcem smo ugotovili, da je za njega in za klub najbolje, da ostane. Tudi sam je tako želel. Njegov cilj je državni naslov z Olimpijo.

Noben agent ne bo imel v Olimpiji deset svojih varovancev

V zadnjih letih smo veliko razglabljali tudi o nenehnih težavah v mladinskem pogonu Olimpije. Menjali so se trenerji, vodje šole, igralci so prihajali in odhajali, edina stalnica so bile spremembe. Rezultati v lanski sezoni so bili res slabi. Kako ste se lotili tega področja, gradnje piramide, ki je v resnem klubu tako zelo pomembna?

Ko sem prvič svoje razmišljanje predstavil predsedniku Deliusu in direktorju Barišiću, sem takoj opozoril, da imamo vodjo nogometne šole, ki je hkrati tudi trener mladincev. To dvojno vlogo je nemogoče dobro opravljati. Začeli smo iskati novega vodjo šole in izbrali Boštjana Mikliča, ki je tu že bil trener, je Ljubljančan in se je lani s Triglavom skorajda uvrstil v prvo ligo.

V mladinski šoli imajo zdaj koordinatorje iz prve ekipe. Boštjan, jaz in Albert smo nenehno v stiku, spremljamo igralce, pogovarjamo se o taktiki, iščemo talente. Mislim, da bomo tu naredili velik korak naprej.

Ves proračun, ki smo ga prihranili z ukinitvijo posoj, smo namenili mladinski šoli. Tako imamo zdaj sedem reprezentantov do 17 let, pet reprezentantov do 19 leti, delamo pa na tem, da jih bomo imeli še več. Ne želimo več izgubljati talentov, ki bi lahko bili v prihodnosti pomemben člen prve ekipe. Šola je baza, na kateri bomo veliko delali tudi v prihodnosti.

Pomemben segment vašega dela bo tudi sodelovanje z agenti. V času Milana Mandarića smo o Olimpiji razmišljali kot o železniški postaji, saj so se po pisarnah sprehajali številni takšni in drugačni nogometni zastopniki, ki so klubu ponujali nogometaše zelo različnih kvalitet oziroma nogometnih sposobnosti. Kakšne odnose z agenti boste spletali vi?

To je zagotovo pomemben del našega posla. A že letos smo dokazali, da so agentom naša vrata odprta. Pri čemer pa mi odločamo, kateri nogometaš je primeren za nas in kateri ne. Nimamo kroga agentov, ki bi lahko vplivali na naše dokončne odločitve. Noben agent nima v našem klubu deset nogometašev, niti jih ne bo imel.

Delovali bomo zelo transparentno. Vsakega nogometaša bomo analizirali in ocenili, ali je primeren za Olimpijo. Če bo prestop mogoče realizirati, dobro. Če ne, je tržišče ogromno. Slovenija, Hrvaška, Srbija, Madžarska, vse do Portugalske, Francije ter Nemčije.

Vsi v klubu si zaslužijo boljšo podporo navijačev

V klubu ste prišli v obdobju velikih sprememb, ob menjavi vodstva kluba. Kako z današnje distance gledate na zadnje leto? Kje je Olimpija danes v primerjavi z lansko jesenjo?

Ko sta predsednik Delius in Igor Barišić prevzela klub, je bilo najprej potrebno reševati stvari iz preteklosti. Za to je bil potreben čas in še vedno ni vse urejeno.

Glavno razliko trenutno dela trener. Albert je odličen v komunikaciji in povezuje celoten klub. Tu se je začel vzpon. Prej smo vsi skupaj stvari ocenjevali narobe. Napačna je bila ocena, da bodo rezultat prinesle posoje nogometašev iz hrvaške lige. Slovenska liga se nekoliko podcenjuje, to je bila naša napaka.

Zdaj gremo v pravi smeri, v klubu vladajo odlični odnosi, odlična atmosfera in odprta komunikacija.

Čeprav to ni povsem področje vašega dela, nas seveda zanima tudi, kako komentirate odnos, ki ga ima trenutno vodstvo Olimpije z navijači, še posebej z organizirano navijaško skupino Green Dragons. Kaj lahko spremenite, da bi ta odnos v prihodnje izboljšali?

Sodeloval sem na nekaterih pogovorih z vodjami navijačev. Predstavili smo jih športne cilje, ki jih imamo z Olimpijo. Z naše strani je bilo vse transparentno. Mislim oziroma upam, da bodo rezultati, organizacija kluba in šole navijače vrnili na tribune. Olimpija je ekipa iz Ljubljane, glavnega mesta, je pomembna znamka, ki ima veliko navijačev. Več, kot jih odraža obisk na tekmah.

Vodstvo se trudi, da klub dvigne na višji nivo in upam, da bomo izboljšali komunikacijo z navijači. Spomnim se obdobja, ko je bil trener Igor Biščan. Takrat so bile tribune polne, navijaška atmosfera pa odlična. Vladala je evforija. Trenutna ekipa, trener in na koncu koncev tudi vodstvo pa si zaslužimo, da imamo podobno podporo.

Na koncu še napoved prihodnosti. Je glede na trenutno odlično formo Olimpije sploh mogoče razmišljati o čemer koli drugem, kot o naslovu prvaka na koncu sezone?

O naslovu prvaka in pokalni lovoriki. Torej dvojni kroni. To je naš cilj in mislim, da smo na pravi poti, da ga uresničimo.