Portugalski ujetnik želi v Sloveniji znova postati serijski zmagovalec

Foto: Jan Gregorc

Pred mescem dni je uradno nastopil eno izmed najbolj zaželenih služb v slovenskem nogometu. Biti trener ljubljanske Olimpije je privilegij, a tudi odgovornost. Še posebej letos, ko bodo zmaji najresnejši slovenski adut za uvrstitev v evropsko jesen. V tokratnem Sportklubovem intervjuju smo tako skozi debato z Joaom Henriquesem skušali izvedeti, kakšno bo novo poglavje nosilcev dvojne krone v minuli sezoni. Oziroma kako bo Portugalec poskrbel, da bo tako uspešno, kot je bilo prejšnje.

Če smo ob prvih informacijah o tem, da bo Joao Henriques na klopi ljubljanske Olimpije zamenjal Alberta Riero, zapisali, da gre za diametralno nasprotje temperamentnega Španca, lahko po prvem srečanju s 50-letnim strategom zmajev to le še enkrat potrdimo. Takrat smo sicer bolj razmišljali o trenerskem slogu in izkušnjah, zdaj pa lahko kakšno rečemo tudi o karakterju.

Henriques na prvi pogled deluje mirno, preudarno, morda celo malce zadržano. A je do nas v teh dneh že prišla tudi kakšna informacija o tem, da zna po potrebi pošteno povzdigniti glas. V približno štirideset minutnem pogovoru za Sportklub ga ni, nam pa je skozi nogometno debato ponudil dober vpogled v to, kakšnega trenerja je za pot v prihodnost izbrala ljubljanska Olimpija.

“Lahko bi šel v Brazilijo, ampak tam bi se spet boril za obstanek. Lahko bi šel v Savdsko Arabijo in se boril za sredino lestvice. To sem zavrnil. Denar trenutno ni moja prioriteta, želim si biti tiste prave bitke. In te so za lovorike. Našel sem ambiciozen klub, ki ima za seboj dobro sezono, a že gleda naprej in si želi rasti. To je pomembno. Država je urejena, prvenstvo je vse močnejše, to so idealni pogoji za moje delo,” razloge o tem, kaj ga je iz portugalskega nogometnega okolja pripeljalo v Slovenijo, pojasnjuje Joao Henriques.

V nadaljevanju preverite, kako se bo novi trener zmajev spopadel s senco pritiska sila uspešnega trenerja Alberta Riere, kako zadovoljen je s sestavo kadra pred novo sezono in kaj Olimpija še išče na trgu. Dobili boste tudi nekoliko podroben vpogled v to, zakaj se je Henriques v domovini počutil ujetega in našli odgovor na vprašanje, koga Portugalec vidi kot najresnejšega tekmeca, ki lahko zeleno-belim v novi sezoni domačega prvenstva prepreči ubranitev naslova državnih prvakov. Seveda pa nas je še posebej zanimalo, kako se bo Olimpija lotila prvega evropskega izziva, ko v Stožice v torek prihaja latvijska Valmiera.

Če začneva tam, kjer ste pred dobrim mesecem začeli vi. Ko ste prvič spoznali ekipo Olimpije oziroma nogometaše, ki so v minuli sezoni osvojili dvojno krono, kakšni so bili vaši prvi vtisi?

Prvi vtisi so bili dobri. Vsi v klubu gledajo v isto smer. Dobro so sprejeli mene in moje sodelavce, zdaj pa dobro sprejemajo tudi naše ideje in jih brez težav prenašajo na igrišče. Moja ideja je igranje napadalnega nogometa in to jim je pisano na kožo. Navajeni so imeti žogo v svoji posesti in si ustvarjati veliko priložnosti. V tem so naši pogledi enaki.

So bile priprave oddelane v skladu z načrtom ali ste imeli tekom tega obdobja kakšne težave?

S tem delom sem zadovoljen. Večina nogometašev je bila z nami od prvega dne priprav, le reprezentanti so se nam pridružili teden dni kasneje. Tudi novinci so prišli pravočasno, za nami je nekaj dobrih tednov.

Že v Avstrijo je odpotovala praktično celotna ekipa, odigrali smo nekaj zahtevnih tekem, s katerimi smo preverili stanje – kje smo. V tem pogledu sta nam najbolj realno sliko dali tekmi s Slovanom iz Bratislave in Hajdukom. Vesel sem, da smo tudi proti zahtevnim nasprotnikom uspeli naše ideje udejaniti na igrišču.

V Olimpijo ste prišli kot naslednik Alberta Riere, trenerja, ki je v minuli sezoni osvojil dvojno domačo krono. Je to za vas pritisk ali privilegij, ker prihajate v ekipo, ki ima tako zelo pomembno zmagovalno mentaliteto?

Preteklost je zgodovina. In lanska sezona je bila zelo uspešna. To je zame dobro. Ekipa, ki redno zmaguje, ima več možnosti, da bo še naprej zmagovala. Pomembno je, da se ta trend nadaljuje.

To zame ni poseben pritisk, zdaj je čas za novo poglavje kluba, v katerem se najprej osredotočamo na Valmiero. Korak za korakom si želimo še izboljšati ekipo, ki je že lani delovala zelo dobro. Želimo si dobiti vsako tekmo, to je naša miselnost.

Smo pokalni in prvenstveni prvaki. Odlično, zdaj gremo naprej. Ne smemo se ustaviti, to je edini način, da klub raste. Zdaj je pred nami nov izziv – Evropa. Zelo pomemben cilj sezone je uvrstitev v skupinski del enega od tekmovanj. Tu smo zato, da ta cilj dosežemo.

Pred Olimpijo je zgodovinska priložnost. Edina stvar, ki ji v zadnjih letih manjka, je evropski uspeh. Slovenija ni ravno dežela, kjer bi nogometni trenerji čutili takšen pritisk, kot ste ga denimo vajeni na Portugalskem, a vseeno. Koliko vi čutite, kako pomemben izziv je pred vami?

To je pozitiven pritisk. Ko si v klubu, s katerim se boriš za obstanek – to je grozljiv pritisk. Pritisk, da moraš zmagati na vsaki tekmi, pa je pozitiven. To kaže, da je klub ambiciozen. In jaz sem ambiciozen trener, ki si želi dosegati višje in višje cilje.

Pred nami je zgodovinska priložnost. Za klub, za mesto, za celotno državo, kajti vemo, kako pomembna je klubska lestvica Uefe. Ogromno je lahko pozitivnih učinkov, z zmagami v Evropi se zvišuje tudi vrednost igralcev. Ampak v prvi vrsti je to pomembno za klub. Po dvojni kroni moramo gledati na Evropo drugače, zdaj je na nas, da dvignemo nivo celotnega slovenskega nogometa. Tudi reprezentanci gre trenutno dobro in vse to se dogaja v istem obdobju.

Na nas je odgovornost, da dosežemo te cilje. Kar pa se tiče pritiska, si ga največ nalagam sam. In s tem pritiskom sem vajen živeti.

V čem je novega trenerja Olimpije Slovenija najbolj presenetila?

Vreme, hrana in okolje so zelo podobni Portugalski, to je največje presenečenje. Tudi pri nas je zdaj zelo vroče, hrana je tu podobna, oboji imamo radi pršut in sir, v tem smo si podobni. Počasi se počutim kot doma, mesto je izjemno. Je veliko, a v desetih minutah si lahko kjerkoli. Krasno okolje za življenje in delo.

To bo vaša prva samostojna trenerska služba izven Portugalske. Dejali ste že, da je to za vas poseben, nov izziv. Nekako smo dobili vtis, da si želite predvsem zbežati iz kroga, v katerega ste ujeti doma. Da želite stopiti iz cone udobja. Kako ste se torej za zdaj soočili s tem novim izzivom, sploh glede na to, kako hitro prihajajo zelo pomembne tekme?

Deloval sem že izven Portugalske, a kot pomočnik trenerja in vodja akademije v Savdski Arabiji in Združenih arabskih emiratih. Toda to je povsem drugačna izkušnja.

Ko sem začel kariero, sem bil vajen zmag. Z ekipami smo ves čas dosegali višje in višje cilje, kar je zadovoljevalo moje ambicije. Ženejo me zmage. Ko sem se prvič uvrstil v prvo ligo, sem vedel, da je praktično nemogoče takoj napasti lovorike. A kar naenkrat se je zgodilo, da porazi niso bili nič tragičnega, že remi je bil dober rezultat, zmage so bile nekaj izjemnega.

S tem se nisem mogel sprijazniti, vajen sem bil nenehno zmagovati. Izbrali ste dobro besedo, počutil sem se ujetega. Ne razumite me narobe, rad imam svojo službo, v Santa Clari so nam uspele izjemne stvari. Uvrstili smo se v prvo ligo in v njej postavili klubski rekord po številu točk in končali najvišje v zgodovini. Uspešno smo tudi prodajali igralce. A za to ne dobiš nobene lovorike.

Vitoria Guimaraes je bila višji nivo, borili smo se za Evropo, ampak to je limit. Porto ima trenerja že sedem let, Sporting štiri, Bragi in Benfici gre dobro, vsa ta vrata so zaprta. Torej se moram preseliti in poiskati klub, kjer bom lahko s svojim znanjem osvajal lovorike ter tekmoval v Evropi. To je bila moja odločitev.

Lahko bi šel v Brazilijo, ampak tam bi se spet boril za obstanek. Lahko bi šel v Savdsko Arabijo in se boril za sredino lestvice. To sem zavrnil. Denar trenutno ni moja prioriteta, želim si biti tiste prave bitke. In te so za lovorike. Našel sem ambiciozen klub, ki ima za seboj dobro sezono, a že gleda naprej in si želi rasti. To je pomembno. Država je urejena, prvenstvo je vse močnejše, to so idealni pogoji za moje delo.

Če se vrnemo na Olimpijo in na kader, ki ga imate na voljo. Dejali ste, da ste zadovoljni s tem, da je bila ekipa sestavljena praktično od začetka priprav. Tudi mi smo dobili občutek, da ste hitro ugotovili, kje se morate okrepiti in našli prave igralce. Kakšna je bila vaša vloga pri ustvarjanju ekipe za novo sezono?

Že vse od začetka imava s športnim direktorjem zelo odprt in iskren odnos. Zadržali smo lansko ekipo in razmislili, kaj nam še manjka. Skupaj smo analizirali moštvo in pripeljali igralce na mesta, ki so ostala nekoliko izpraznjena.

Sam dobro poznam trg nogometašev na Portugalskem in v Španiji, športni direktor dobro pozna balkansko okolje od Srbije do Avstrije. Iskali smo igralce, ki lahko dodajo vrednost ekipe. Imena smo postavili na mizo in izbrali tiste, ki jih lahko v trenutni realnosti slovenskega nogometa in Olimpije dobimo. Jasno, igralcev najvišjega nivoja pač ne moremo pripeljati, a zares smo zadovoljni s kadrom, ki ga imamo.

Sestavili smo zelo dobro mešanico mladih in izkušenih, novincev in staroselcev. Zelo pomembno je, da je ekipa uravnotežena. Če se spomnimo lanske sezone, nas je Maribor naučil pomembno lekcijo. Pripravljeni moramo biti tako na Evropo kot na prvenstvo. Maribor je bil po devetih krogih zadnji na lestvici in takrat je zapravil možnosti za naslov. Tega si ne želimo.

Po dveh tekmah z Valmiero gostujemo v Kopru, kjer nas čaka zelo pomembna tekma. Zato imamo na vsaki poziciji dva enakovredna igralca. Ne smemo si dovoliti, da ostanemo v tem ritmu tekem na enem samem igralcu. Na to smo pripravljeni. Danes lahko igramo z eno zasedbo, jutri lahko na igrišče pošljem drugih enajst igralcev, a bom v obeh primerih zadovoljen s sestavo moštva.

Tisto, kar naj bi še iskali na nogometni tržnici, je igralec na poziciji “desetke”. V sodobnem nogometu sicer vloga tradicionalne “desetke” malce izginja. Je za vašo idejo letošnje Olimpije res tako ključno, da pripeljete igralca na tej poziciji?

Ko govorimo o “desetki”, govorimo bolj o karakteristikah igralca, ki jih iščemo. Imamo dve “osmici”, imamo dva igralca na poziciji “šest”, imamo krilne napadalce, nimamo pa nogometaša s karakteristikami “desetke”.

Takšen igralec bi nam olajšal igro med linijami, lažje bi našli majhne razpoke v obrambi nasprotnika, sploh, ko se bo ta branil v nizkem bloku. To še iščemo, takšnega vezista potrebujemo. Našli smo eno ali dve rešitvi, posel si želimo čim prej izpeljati, ampak nogometni trg ima svoje značilnosti.

Pogledujemo pa tudi v našo akademijo. Vsak klub na svetu mora proizvajati talente in jih skozi akademijo dodajati v prvo ekipo. Tudi mi imamo letos Jankovića, Jakupovića in Ristića, ki se učijo od starejših igralcev in nanje bomo resno računali, saj so to igralci prihodnosti.

Jorge Henriques o izzivu po imenu Valmiera

Valmiera je ekipa, ki je bila leta 2017 v drugi ligi. Leta 2018 so bili osmi v prvenstvu, 2019 četrti, potem tretji, drugi in 2022 prvi. To je klub, ki strmo raste. Imajo dobre igralce, odigrali so 20 prvenstvenih tekem v tej sezoni. Nekateri igralci imajo za seboj 1900 tekmovalnih minut, mi nimamo niti ene.

Na to moramo biti pozorni, da nas te stvari ne presenetijo. To ni tako slaba ekipa, kot si morda mislimo. Zanje igra mladi reprezentant Ukrajine, ki je te dni na evropskem prvenstvu v polfinalu igral proti Španiji. Je izvrsten igralec. Imajo štiri Senegalce, pa Brazilce, Kolumbijce. Struktura kadra je dobra, imajo visoke branilce in veziste, to je njihov odlika.

Njihovi rezultati v tej sezoni nihajo, v petek so zmagali s šest proti nič, prej so tri tekme zapored izgubili. Niso tako uravnoteženi kot sezono prej. Ampak doma so na enajstih tekmah izgubili samo enkrat.

Vse to vemo in na to smo pripravljeni, toda zdaj še ne moremo govoriti o favoritih. V tem delu sezone težko primerjamo ti dve ekipi, mi še nismo odigrali niti minute, oni so jih 1900. Naš kader je kvaliteten, ampak to je njihova prednost. Trenutno so možnosti 50:50.

Ko prevzeli Olimpijo, ste dejali, da ne poznate prav dobro slovenskega nogometa. To lahko razumemo, če smo realni, na Portugalskem o našem nogometu verjetno ne slišite prav pogosto. V teh dneh se pripravljate na tekmo z Valmiero, a nato kmalu prihaja tudi domače prvenstvo, ki je temelj, da lahko klub sploh razmišlja o Evropi. Koliko ste se uspeli skozi pripravljalno obdobje pozanimati, kaj vas čaka v Prvi ligi Telemach? Koliko ste spoznali ligo?

Ko začnem z določenim projektom, vedno že prej spoznam zgodovino kluba, dosežke zadnjih sezon in nasprotnike, ki me čakajo. Moja domača naloga je, da vem vse o nasprotnikih, o potovanjih, o stadionih, o tradicionalnih tekmecih. Tako denimo že danes vem, da v Kopru Olimpijo vedno pričaka izvrstno vzdušje. Tisti, ki so bili v ekipi lani, to seveda vedo, novinci pa še ne in to informacijo, kaj nas čaka, jim moram pojasniti kot trener. To je moja domača naloga.

Prej slovenske lige nisem poznal do podrobnosti, sem pa poznal nekatere največje talente. Denimo Svita Sešlarja, Marcela Ratnika, Matevža Vidovška, Timija Maxa Elšnika. To so igralci, ki jih spremljajo tudi v tujini. Sem v dobrih odnosih s selektorjem mlade portugalske reprezentance Ruijem Jorgejem in ko sem mu povedal, kam grem, mi je že naštel igralce, na katere moram biti pozoren. Omenil je Sešlarja, Ratnika, to sta njegova konkurenta na tem nivoju.

Že na prvem sestanku s športnim direktorjem sem poznal prav vse igralce kluba in pripravil načrt, kako te igralce narediti še boljše. V vodstvu kluba so bili presenečeni, ampak to je moja služba. Ne glede na to, ali igramo proti Mariboru, Kopru ali Celju, bo naš cilj zmaga. Seveda je ne bomo vedno dosegli, to je nogomet. Toda če želiš biti prvak, ne smeš izgubiti dvakrat zapored. Seveda pride slab rezultat, a nanj se moraš takoj odzvati, sicer padeš po lestvici, pade tudi morala v ekipi in potem se je težko pobrati.

Tudi danes seveda še ne vem vsega, ne poznam vseh igralcev v ligi, ampak nenehno iščem nove informacije in sem pred novo sezono prvenstva samozavesten. Ni pa samoumevno, da bo Olimpija znova prvak. To nikoli ni enostavno. Prvenstvo je zelo izenačeno in tudi če vse narediš prav, ni garancije, da boš prvak. Tudi drugi želijo tekmovati. Prvaka pa želi premagati vsak, tako je povsod na svetu.

Naš načrt na vsaki tekmi je jasen. Doseči želimo čim več zadetkov in čim manj trpeti v obrambi. Gledamo tekmo po tekmo. Ko zmagaš, ni vse dobro, ko izgubiš, ni vse katastrofalno. Ekipa, ki bo najbolj stabilna skozi sezono, bo prvak.

Na Portugalskem trener Porta v boju za naslov vidi Benfico in Sporting, morda Brago, koga vi vidite v tem boju v novi sezoni slovenskega prvenstva?

Vemo, da je Celje ekipa, ki veliko investira v igralski kader. Lani so prvenstvo končali na drugem mestu, letos so pripravljeni na boj za naslov. Zagotovo bodo kvaliteten tekmec. Maribor je tradicionalen kandidat za prvo mesto.

Potem pa ne pozabimo na Muro, ki je bila prvak pred nekaj leti, pa na Koper, ki je bil blizu. Te ekipe lahko presenetijo. Pred nekaj dnevi so denimo Radomlje odigrale 1:1 s Hajdukom. To kaže na kvalitetno konkurenco v Sloveniji. Liga ni slaba, kot si morda misli nekdo od zunaj. V njej je deset ekip pa se že pogovarjava o šestih, ko govoriva o vrhu lestvice.

Vsako tekmo moramo biti na visokem nivoju, če želimo biti prvaki. Z vsakim nasprotnikom igraš štirikrat, dobro ga spoznaš in ključno je, da ostaneš stabilen skozi sezono. Miren po porazih in z nogami na tleh po zmagah. Vemo, kaj moramo narediti, da bomo spet prvaki. Ekipa je dobra, a samo to ne bo dovolj. Na nasprotni strani bo vedno kvaliteten nasprotnik.