Obiskali smo tekmo lige prvakov v Salzburgu in v živo doživeli eno lepših evropskih nogometnih zgodb, ki jo piše tamkajšnji RB Salzburg in jo je z zmago nad Wolfsburgom v sredo zvečer le nadaljeval. Praznik v Mozartovem mestu je minil z napako. Slovenski dragulj Benjamin Šeško, ki so ga v Salzburgu ekspresno vzljubili, zaradi poškodbe ni igral.
Na poti v Salzburg, do katerega vas iz Ljubljane čaka tri ure mirne vožnje, smo se na sončen in zelo topel jesenski dan – temperature so se povzpele tudi prek 20 stopinj Celzija – najprej ustavili v predmestju. Čevapčiči, je bil napis, ki nas je pritegnil, da smo se pred napornim popoldnevom in večerom malce okrepili.
Priseljencev iz nekdanje skupne države je tudi v Salzburgu, s 156 tisoč prebivalci tretjemu največjemu avstrijskemu mestu, seveda zelo veliko. V to smo se hitro prepričali, ko smo na začetku našega izleta v mestu v pivnici, v kateri je zaposlen, naleteli na starega prijatelja, ki ga nismo videli že 20 let.
“To je največja in najbolj znana pivnica v Salzburgu, ki ima vrt za 1300 ljudi, notri pa še pet soban, ki sprejmejo dodatnih 1200 ljudi,” nam je povedal Jovan iz Ljubljane in s prstom pokazal na table, ki so visele nad nekaterimi mizami.
Fotogalerija (foto: Uroš Skaza):
“Označujejo mize, za katerimi nekatere družbe ob vedno istih terminih pijejo pivo. Nekateri že neprekinjeno 40 let,” je povedal naš gostitelj, ki s sodelavci povečini govori srbohrvaško in slovensko. Prihajajo namreč z naših prostorov. Slovenije, Hrvaške, Bosne … “Jugoslavija je povsod,” smo se zasmejali.
“Natakar tukaj na dan postreže tudi 500 vrčkov piva,” je razkril in dodal, da je postrežena manjšina vrčkov, ki jih prodajo. Večino natočijo za pultom. Naročilo tam je namreč cenejše. Skratka, hmeljev napitek tam teče v potokih.
Pivnica Augustiner Brau, v kateri smo se ustavili, je odprta vsak dan. Vsakič, preden ob 15. uri odpre svoja vrata, pa pred njo nastane velika vrsta. Pogosto je tam tudi izhodiščna točka navijačev pred odhodom na stadionu.
Tako je bilo tudi tokrat, ko so med gosti zagledali kar nekaj takšnih, ki so imeli na sebi oblečen Salzburgov ali pa Wolfsburgov dres.
“Včasih pridejo tudi nogometaši, ampak precej bolj redni gostje so hokejisti,” nam je še povedal prijatelj Jovan in dodal, da so plače v Avstriji seveda veliko višje od slovenskih, ob tem pa presenetil s trditvijo, da so najemnine stanovanj v Salzburgu primerljive z Ljubljano oziroma celo cenejše.
Salzburg: mesto piva, kulture in … nogometa
Salzburg je še bolj kot mesto piva mesto kulture. Umeščeno med Alpe z vzponom na enega izmed hribov, ki ležita tam – Kapuzinerberg na nadmorski višini 640, Mönchsberg pa 507 metrov – , ponuja izjemne razglede na mestno jedro, trge, številne cerkve, trdnjave in arhitekturne presežke, ki jih ima.
Za vstop v katerikoli zaprt prostor po novem ne zadostuje navadna, ampak le FPP maska. Tak odlok tam velja z začetkom tega tedna.
V Salzburgu na ulicah lahko vidite veliko študentov, to je namreč študentsko mesto, ki ima kar tri univerze. Sprehajajo se lahko ob reki Salzach, po mestnem jedru ali pa se povzpnejo na enega od hribov v in okoli mesta.
Veličastna Salzburška katedrala iz daljnega leta 1628, prelepi vrtovi v palači Mirabelle, trdnjava Hohensalzburg, ki je z lego nad mestom eden od njegovih glavnih simbolov, velik teater, številni muzeji (najbolj veličasten je muzej moderne umetnosti v štirih nadstropjih) …
Pa seveda tudi najstarejša ulica Getreidegass. Znana je predvsem zaradi tega, ker se je tam leta 1756 na hišni številki devet rodil sloviti skladatelj Wolfgang Amadeus Mozart, ki ima v mestu tudi svoj trg. Tamkajšnji turizem na njegov račun v žep pospravi veliko denarja. Nekaj tudi na račun znamenitih čokoladnih kroglic, ki nosijo njegovo ime.
Če boste kupovali takšne, ki jih najdete tudi pri nas, jo boste odnesli poceni. Če si boste zaželeli tiste prave, ki jih prodajajo le v določenih trgovinicah, bo precej drugače. Deset majhnih kroglic stane več kot 16 evrov.
Poceni v centru Salzburga niso niti gostinski lokali. Za kavo in sok smo odšteli sedem evrov.
Fotogalerija (foto: Uroš Skaza):
Ena od lokacij, ki jih ob letališču ali železniški postaji turisti v Salzburgu tudi obiščejo, je Hangar 7. Velika, moderna zgradba, ki leži nekoliko izven centra, v njej pa so razstavljeni zgodovinski helikopterji, letala in tudi bolidi formule 1.
Velika atrakcija, ki k sebi zvabi velik obiskovalcev, je projekt Red Bulla, največjega proizvajalca energijskih pijač na svetu, ki je v mestu še veliko bolj znan po vlaganju v šport. V hokej na ledu, a še veliko bolj v nogomet.
Red Bull Arena letos podira rekorde
RB Salzburg je temelj velikega Red Bullovega nogometnega projekta, ki ima sestrske klube tudi v Leipzigu, New Yorku in Braziliji, zaradi katerega smo v Salzburg tudi prišli.
Stadion Red Bull Arena leži na severu mesta približno deset minut vožnje iz strogega centra v četrti Liefering.
Zgrajen je bil leta 2003 (pred tem je Salzburg od leta 1952 igral na stadionu Lehen), je super moderen športen objekt, ki na evropskih tekmah nudi 30.188 sedišč, 2070 parkirišč, 39 lož in 12 apartmajev.
Na domačih tekmah je s kapaciteto stadiona, ki je gostil tri tekme evropskega prvenstva 2008, nekoliko drugače. Zgornja tribuna je zaprta za vse obiskovalce razen za imetnike sezonskih vstopnic, tako da je kapaciteta za prvenstvene in pokalne tekme nekaj prek 19 tisoč.
V povprečju na prvenstvene tekme Salzburga v tej sezoni hodi 11.966 navijačev, kar je rekord. Tri domače evropske tekme je v povprečju gledalo 23.740 gledalcev, edino pokalno tekmo, ko je Salzburg v pokalu razbil nižjeligaša Kalsdorf z 8:0, je videlo 2300 ljudi.
Rekordna obiskanost ni presenetljiva. Salzburg, ki igra zelo energičen in všečen nogomet, je namreč v sijajni formi. Pretekli konec tedna je z remijem proti Altachu sicer remiziral z 1:1, a pred tem je v prvenstvu nanizal kar 14 zmag in s tem izenačil rekord dunajskega Rapida iz leta 1987.
V vseh tekmovanjih Salzburg po zmagi nad Wolfsburgom zdaj ni izgubil že 25 tekem v nizu. Nazadnje je praznih rok ostal 21. aprila letos, ko ga je v prvenstvu z golom v 89. minuti s 3:2 premagal WSG Tirol z Žanom Rogljem v postavi.
Seveda je bil Salzburg potem ob koncu sezone vseeno prvak. Še osmič v zadnjih osmih sezonah.
Navijači Salzburga so bili pred tekmo z Wolfsburgom, ki je v Avstrijo prišel brez s Covidom okuženega daleč najboljšega strelca Wouta Weghorsta, prepričani v novo zmago. “Seveda bomo zmagali, 3:0 bo za nas!” nam je povedal eden od njih.
V urah pred tekmo jih na ulicah nismo videli prav veliko. “Ultras scena v Avstriji je, vsaj na najvišji ravni, skorajda izkoreninjena. Morda jo je nekaj ostalo le še pri Rapidu, ki ima najglasnejše navijače v državi, to pa je tudi vse. Vseeno pa znamo biti tudi mi zelo glasni,” nam je povedal navijač Salzburga Lukas, ki smo ga srečali kakšni dve uri pred tekmo.
Precej bolj vročekrvni so navijači Wolfsburga, ki jih je bilo slišati v mestu, a incidentov ni bilo. Veliko je bilo v centru namreč tudi vozil, na katerih je pisalo “Polizei”.
Navijači so Benjamina Šeška ekspresno vzljubili
Policistov je bilo še veliko več, ko smo prišli pred stadion, na katerega so se dobro uro pred začetkom tekme se zgrinjali navijači. Vsi tisti z rdečimi šali in majicami, so seveda poznali Benjamina Šeška in na njegov račun izrekli veliko pohval.
“Je zelo dober, tehnično dobro podkovan nogometaš. Všeč mi je. Je dober igralec. Upam, da bo v Salzburgu ostal dolgo časa,” je povedal Cristoph.
“Odličen fant. Ko je na igrišču, vedno naredi svoj posel. Je zelo aktiven. Kadarkoli lahko, zabije gol. Ljudje v Salzburgu ga imamo radi,” je dejal Nikklas.
“Je zelo hiter in zelo visok. Dobro kontrolira žogo. Je cel paket. Zelo mi je všeč. Pred njim je velika prihodnost, škoda pa je, da danes ne bo igral,” pa je na račun 18-letnega slovenskega napadalca kar nekaj pohval izrekel Elias.
Zelo podobne besede na njegov račun so prihajale tudi iz ust avstrijskih novinarjev, s katerimi smo kramljali med tekmo.
Nov sijajen nogometni večer v Salzburgu
Res škoda, da Šeško, ki je zaradi poškodbe brez tretjega nastopa v Ligi prvakov ostal dva dni pred tekmo, ni nastopil, a v Salzburgu nas je vseeno čakal lep nogometni praznik.
Še pred začetkom tekme smo skočili v klubsko navijaško trgovino, ki jo v mestu lahko najdete samo na stadionu, smo za nekaj ur ugasnili zadnji cigaret. Kajenje znotraj tokrat razprodanega objekta, na katerem se je zbralo največ gledalcev v tej sezoni, 29.520, je namreč prepovedano.
Vstopnice za tekme Lige prvakov stanejo od 40 do 70 evrov, za prvenstvene tekme Salzburga pa precej manj (18).
Tisti, ki pridejo, imajo v čem uživati. Simbioza organiziranih navijačev na severni, gledalcev s preostalih tribun in uradnega napovedovalca ob igrišču pričara odlično vzdušje.
Še bolje deluje igra nogometašev, ob kateri pri Red Bullu že nekaj časa lahko uživajo vsak teden. Na igrišču vidijo natanko to, česar si želijo. Mladost, hitrost in atrakcijo.
Salzburgova enajsterica, ki je bila na tekmi proti Wolfsburgu v povprečju stara 22,6 let (upoštevajoč vse štiri veziste in oba napadalca pa celo samo natanko 20 let!), je letela po igrišču.
Že na začetku tekme je Salzburg v vodstvo z novim, že 12. golom sezone v vodstvo popeljal zlati deček nemškega nogometa, komaj 19-letni Karim Adeyemi, za katerim že norijo vsi največji evropski klubi in bo kmalu podprl klubski rekord. Salzburg je lani napadalca Patsona Dako Leicester Cityju prodal za 30 milijonov evrov.
Po izenačenju in kratkem šoku je z dvema goloma stvari na svoje mesto postavil 21-letni krilni napadalec Noah Okafor, ki je prišel najprej do prvega in potem še drugega gola v Ligi prvakov v svoji kratki karieri.
“Neverjetno! Ne najdem besed. Zabil sem prvi gol v Ligi prvakov. Ne enega, ampak kar dva! Še bolj pa sem vesel, da smo zmagali in prišli do pomembnih točk,” je po tekmi povedal švicarski reprezentant, ki je poskrbel za zmago s 3:1, s katero je Salzburg naredil velik korak na poti v izločilne dele Lige prvakov. V zadnjih dveh sezonah je v njej obakrat obstal v skupinskem delu tekmovanja.
Zelo dobre volje je bil na novinarski konferenci seveda tudi njegov trener.
“Odigrali smo fantastično tekmo v našem prepoznavnem slogu in prišli do zaslužene zmage. Skoraj 90 minut smo igrali perfektno. Fantastičen večer! Zelo ponosen sem na fante,” je povedal komaj 33-letni Matthias Jaisle, ki je na klop Salzburga prišel letos poleti.
Obljuba ob koncu obiska: “Naslednjič bom igral in zadel!”
Zadovoljen je bil kljub poškodbi tudi mladi Benjamin Šeško, s katerim smo se pogovarjali pred vhodom v VIP prostore, iz katerih je v družbi mame, menedžerja in dekleta prišel kakšne pol ure po koncu tekme.
Zaradi težav z mišico, ki jih je čutil že na zadnji reprezentančni akciji, bo počival še kakšna dva tedna, a vse kaže, da z njim ni nič hujšega. “Morda sem šel tudi malo z glavo čez zid,” je o poškodbi med kramljanjem z nami priznal.
Pogovarjali smo le “off the record”, saj nam v klubu kljub Šeškovi dobri volji tega niso dovolili, med pogovorom z nami pa so ga vseskozi oblegali številni, predvsem mladi navijači.
Potrpežljivo je ustregel prav vsakemu, z nekaterimi je tudi malce poklepetal, nam pa obljubil: “Naslednjič, ko pridete na obisk, bom igral, pa še gol bom zabil!” Iz njegovih ust …
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje