Če bomo zaostali še bolj, ni več rešitve za naš nogomet

Nogomet 3. Jul 20227:00 > 13:111 komentar
FOTO: Uroš Skaza.

Dejan Grabić je z naskokom trener z najdaljšim stažem v prvi slovenski nogometni ligi, saj bo prihajajoča sezona že njegova šesta na klopi NK Brava. "Za odhod bi se odločil le, če bi našel podobno okolje," pravi 41-letnik, ki se je v pogovoru za Sportklub razogovoril o minuli sezoni, se ozrl v prihodjo, dotaknil pa se tudi težav, ki pestijo slovenski nogomet.

Nogometni klub Bravo je v minuli sezoni še drugič zapovrstjo slovensko prvenstvo končal na petem mestu, sploh prvič pa se uvrstil v finale pokala. Čeprav je v njem izgubil proti Kopru, pa je za njim še eno leto, v katerem je naredil korak naprej in si še utrdil status stabilnega slovenskega prvoligaša.

“Ves čas stremimo k napredku na vseh ravneh. To mi je izredno všeč,” pravi Dejan Grabić, ki je trener prvoligaša iz Spodnje Šiške že vse od sezone 2017/18, ko je ta nastopal še v drugem kakovostnem razredu slovenskega nogometa. Z mladim, a ambicioznim nogometnim trenerjem smo se pogovarjali v Kranjski Gori, kjer se je z moštvom pripravlja na pričetek nove sezone Prve lige Telemach.

“V naslednjih dneh se začenja boj za dres, za začetno enajsterico,” poudari 41-letnik, ki je nedvomno eden glavnih akterjev uspešne nogometne zgodbe ljubljanske zasedbe.

Poletne priprave na prihodnjo sezono so v polnem zamahu. Se bistveno razlikujejo od zimskih?

Razlikujejo se le v trajanju. Pozimi običajno potekajo šest tednov, poleti med štiri in pet. Uvodna dva tedna sta za nami, sedaj pa je napočil čas za stopnjevanje intenzivnosti, saj treningi trajajo dlje. Za nami sta tudi prvi pripravljalni tekmi, na katerih pa še ne moremo dobiti odgovorov, kako dobro izvajamo stvari, ki jih želimo igrati.

Proti Čukaričkem smo na primer še razdeljevali minutažo, da igralci ostanejo na podobni kondicijski točki. Vidi se, da če se držimo našega koncepta, se takoj pokaže rezultat. Ni nujno, da to pomeni zadetek, zagotovo pa več priložnosti za nas. Še vedno so bila obdobja, ko smo zanihali, a za učenje je bilo to super.

Vam je zdaj, ko ste postali stabilen prvoligaš, lažje?

Lažje je, ker je manj nepredvidljivih dogodkov in faktorjev, ki vplivajo na proces treningov in rezultat. Tu imamo stvari res dobro postavljene. A zavedamo se, da se lahko sezona zelo hitro zalomi.

Zaenkrat zelo malo kadrujete. Pripeljali ste le dva nogometaša.

Pri Bravu je običajno, da ni tektonskih premikov. To je naša prednost, ki se sklada z našo filozofijo. Lažje je nadgrajevati koncept igre in iskati rezultat s standardnim kadrom, ki pozna avtomatizme v naši igri. Sicer pa iščemo predvsem igralce, ki so nam dosegljivi, dodajo nekaj našemu konceptu in se hitro vklopijo.

Za precej odmevno okrepitev velja mladi Ivan Šaranić, za katerega so se v preteklosti zanimali tudi nogometni velikani. Za kakšnega nogometaša gre?

Je tipičen produkt hrvaške nogometne šole. Tehnično je zelo dobro podkovan in ima odličen strel. Z razlogom smo se z zagrebškim Dinamom dogovorili za njegovo posojo. Da igralec obstane v Evropi, mora znati igrati v fazi branjenja, se naučiti agresivnosti in tempa. Na tem področju bomo delali tudi s Šaranićem, da bo sploh prišel do izraza v naši ekipi.

Je pa z nami še prekratek čas, da bi lahko ugotovili, kako velika dodana vrednost bo za nas. Ko bo ugotovil, kaj želimo v obrambi in napadu, bomo lahko lažje ocenili, do kod lahko seže.

Boste igralce črpali tudi iz vašega mladinskega bazena?

Na pripravah je devet lanskih mladincev, poleg tega so Vodeb, Selan, Puconja za prvo moštvo debitirali že lani in že zmorejo posegati po večji minutaži. Omenjeni trije si bodo poskušali izboriti čim več minut, saj so zanimivi tudi za prodajo.

Lahko pričakujemo nadgradnjo igre oziroma koncepta, ki ga gojite?

Gradimo ga že leta. Sedaj bo že tretje, četrto leto. Pozimi smo ga želeli nadgraditi na način, da se višje branimo. Startali smo zelo dobro, a morda je bil naš alibi, da smo imeli v ključnem delu zimskega pripravljalnega obdobja zaradi koronavirusa in nato še viroz odsotnih po sedem, osem igralcev. Pripravljenost igralcev je bila posledično zelo raznolika, zato spomladi nismo bili konstantni. Tudi zato bomo šele zdaj videli, ali smo koncept uspešno nadgradili.

Je bil to razlog za padec forme v zaključku spomladanske dela?

Verjetno, a tu je še psihološki vidik, ki je bil posledica vpliva finala pokala.

Kaj ste se naučili iz pretekle sezone?

Da moramo biti zelo previdni, kako nadgrajevati naše taktične zamisli. Širše, ko gremo, bolj se oddaljujemo od našega bistva. Celotno trenersko osebje mora biti še bolj striktno in natančno, kako stvari podajati in igralce učiti, da ne izgubimo bistva, ki nam prinaša rezultat.

Ko se odločiš za neko spremembo, sprejmeš določeno tveganje. Sami želimo igrati čim bolj neposredno na gol, izgubljene žoge pa čim prej dobiti nazaj. A zaradi tega puščamo prostor v zadnji liniji, posledično pa prihaja do situacij ena na ena. Vseeno nam ta način nam prinaša večji učinek v igri. Manj trpimo, kot če se branimo nizko in neagresivno.

Kljub temu ste bili ekipa z najmanj prejetimi goli v ligi.

Sliši se super, a vemo, da bi glede na znanje, ki ga imamo, dobili še manj kot 33 zadetkov. Če bi na primer dobili le 25 golov, bi to pomenilo 12, 13 osvojenih točk več in bi bili četrti.

Kako veliko je razočaranje, da ste ostali brez nastopov v evropskih tekmovanjih?

Je boleče, predvsem zaradi naše ambicioznosti. Vsak si želi biti prvak, tudi mi. Če bo možno, že to sezono. Nenazadnje smo športniki. Po drugi strani pa ničesar ne objokujemo, saj zato ni časa.

Dejan Grabić

Doslej ste še vsako sezono naredili korak naprej. Kakšne so želje za prihodnjo sezono?

Vemo, kam realno sodimo, a tudi česa so naši igralci sposobni. Bolj je pomembno, da vsi verjamemo v to, kar počnemo in to ponotranjimo. Ko nam bo to uspelo, lahko napovemo boj za Evropo. Kako hitro bomo to dosegli, bomo še videli.

Po finalu pokala ste sicer dejali, da ste z obstoječo ekipo dosegli limit?

Morda sem se nerodno izrazil, saj sem mislil v tej sezoni. Prostora za napredek je namreč še veliko. Ko se bomo zavedali, da moramo biti bolj agresivni in direktni ter nasprotnikom od prve do zadnje minute povzročati stres od prve do zadnje minute in to v seriji tekem … Tu je še največ prostora za napredek.

Ves čas stremimo k napredku na vseh ravneh. To mi je izredno všeč. Imam ogromen elan, saj z vseh strani čutim željo po napredku in po tem, da bomo vsak naslednji dan boljši.

Pozimi ste prejeli tudi nekaj neformalnih ponudb, je bila v zadnjem obdobju tudi kakšna konkretnejša?

Formalne še ne. Tudi če bi jo prejel, me zanima le resna zgodba. Zavedam se, da je Bravo za slovenske razmere netipično dobro organiziran klub. Po redu in želji po napredku je naš model bolj podoben avstrijskemu ali nemškemu kot pa balkanskemu. Za odhod bi se odločil le, če bi našel podobno okolje, saj imam predobre pogoje za napredek v svojem trenerskem znanju.

S strani vaših starejših stanovskih kolegov je slišati očitke, da slovenska liga postaja odlagališče za odslužene hrvaške igralce.

Nogometaši iz druge hrvaške lige so k nam prihajali tudi v preteklosti. Žal je to realnost na našem trgu. Denarja je malo in ga je težko dobiti, mladih slovenskih igralcev, ki lahko igrajo na zahtevani ravni, pa še zdaleč ni na pretek in so že v klubih, kot so Maribor, Mura, Olimpija, ki so jih lahko prvi pokupili. Razumem klube, ki pripeljejo igralce iz druge hrvaške lige, saj za enak denar kot mladega neizkušenega Slovenca dobi nekoga, ki lahko igra slovensko ligo in jim zagotovi obstoj. Treba je ujeti ravnovesje.

Na koncu so merilo vedno evropska tekmovanja. Tam se povleče črta in se vidi, kako uspešna je naša liga. Spet drugo merilo je, v kakšne klube prestopajo slovenski igralci in pa seveda uspehi reprezentance, saj se posredno kader črpa prav iz slovenske lige.

Bi morala Nogometna zveza Slovenije dati večjo veljavo stroki in narediti večje premike na področju izobraževanja kadrov?

S tem se popolnoma strinjam. V stroki tako ali tako zamujamo, če bomo še bolj, ni več rešitve za naš nogomet. Ključno je, da se stroki da večjo veljavo in hvala bogu je sedaj Bojan Prašnikar postal predsednik trenerskega združenja. Sedaj moramo loviti nogometne trende, za nameček pa biti še inovativni. Če bomo živeli v svoji malomeščanski zgodbi in sanjali, kako bomo igrali kot Manchester City … Tega ne bo nikoli. Škoda časa, rezultatov in zamujenih talentov.

A zdi se mi, da premajhno veljavo stroki dajemo ne samo v nogometu, ampak na vseh področjih. To je že kar naša nacionalna bolezen.

So pomisleki, kritike trenerjev prehitro utišani?

Verjetno so. A tako je na vseh področjih. Stroka je običajno kritična, četudi ni nujno, da je ta kritika negativna. Tu je zato, da se nekaj spremeni. Dialogov in odprtih debat, kjer bi se lahko potegnilo zaključke ali se začelo razmišljati na drugačen način, je premalo na vseh ravneh.

Je vzrok za takšno stanje v nogometu tudi posledica močnega sodniškega lobija?

Preslabo poznam stvari, da bi jih lahko komentiral, saj mi vodenje celotnega našega nogometa predstavlja postransko stvar.

Kako poteka komunikacija med trenerji in sodniki?

Karkoli bo kdo rekel, so naši sodniki kot tudi sojenje v slovenski ligi na visoki ravni. Nekdo, ki je igral v tujini, je lahko videl, kakšna komunikacija in kakovost je tam. Naši sodniki so bistveno bolj organizirani in tudi bolj kvalitetni.

Komentari

Vaš komentar