"Ljubljana, ljudje ... Vse je fenomenalno. Tukaj sem imel že prej veliko prijateljev, tudi družino, tako da že počutim kot doma," pravi nekoč sloviti nogometaš, danes pa trener Savo Milošević in priznava, da je z Olimpijo, na klop katere se je usedel pred kratkim, zgodba malo drugačna. "Sestavljamo se še. Potrebujemo čas," je po remiju proti Radomljanom z 1:1 v prvi prvenstveni tekmi sezone povedal trener Ljubljančanov.
“Treba je biti pošten in priznati, da smo imeli na koncu srečo, ker nismo izgubili,” je po uvodni prvenstveni tekmi sezone pošteno priznal Savo Milošević, ki je bil kljub dvema izgubljenima točkama dobro razpoložen.
Zanimivo, po četrtkovi prvi tekmi drugega kroga kvalifikacij za Evropsko ligo, zmagi z 1:0 nad Birkirkaro, na kateri je Olimpija kljub ne najboljši igri izpolnila cilj, je bil slabše volje.
Po tekmi z Radomljami je s peščico novinarjev ob igrišču v Domžalah kar nekaj časa kramljal in se ob tem večkrat nasmejal. Predvsem pa spet poudaril, da njegova Olimpija potrebuje čas.
“Ne bi še dajal nobenih ocen. Smo v izgradnji, zato potrebujemo čas. Mora miniti še pet, šest tekem, da bomo videli, kje smo. Težava je tudi v tem, da smo do zdaj vedno igrali pri 35 stopinjah Celzija, kar nas še dodatno utrudi. Danes so nekateri fantje komajda hodili, kar je normalno. Že v četrtek nas na Malti čaka podobno,” je povedal 47-letni Srb, ki je kot nogometaš blestel v španski ligi in dresu Jugoslavije.
Pravi, da bo Olimpiji tudi v četrtek na Malti zelo težko, a mu je jasno, da je napredovanje nujno. Kot je nuja tudi to, da se bo z Olimpijo boril za naslov.
Če ne, bo težko obdržal službo. O tem predsedniku Milanu Mandariću in njegovi nepotrpežljivosti s trenerji je zagotovo slišal, a pravi, da se s tem ne obremenjuje.
“To ni moj problem, ampak njegov,” je dejal z nasmehom na ustih Milošević, ki je po tekmi ustrežljivo odgovarjal na novinarska vprašanja in bil pri nekaterih odgovorih nevsakdanje dolg, pri drugih pa zelo kratek.
Kako ste zadovoljni s predstavo in izplenom vaše ekipe?
Kakor kdo gleda. Bom zelo realen in pošten. Na koncu smo bili bližje temu, da izgubimo kot pa zmagamo. V prvem polčasu smo iz rok spustili priložnost, da zadenemo še drugič, potem bi nam bilo lahko veliko lažje.
Ni nam uspelo, Radomlje so zadele, potem pa so bile v drugem polčasu boljše. Imeli smo srečo, da nismo izgubili. Radomlje so imele dve, tri velike priložnosti. Če bi prejeli gol, bi se takrat težko vrnili.
Skušali smo zmagati na značaj, ampak enostavno ni bilo dovolj energije. Realno, do 60. minute se je še dalo kaj narediti, potem pa je utrujenost terjala davek. Dva igralca so grabili krči, trije so bili na koncu z močmi.
Ni pa tako samo z nami. Opažam, da imajo podobne preglavice tudi preostale slovenske ekipe, ki igrajo v Evropi. Vse imajo težave, ko naletijo na svežega, spočitega tekmeca, ki se je na obračun z njimi pripravljal sedem dni. Zadnjič sem gledal Muro.
Iz takšnih tekem se moramo učiti. Tudi za mene je vse skupaj novo. Moram oceniti, kako močni so naši nasprotniki. Nisem pa nad tem, kar se je dogajalo danes, presenečen. Smo na začetku prvenstva. Lahko napredujemo iz tekme v tekmo.
Ne bi na veliko kritiziral, saj vem, da je lahko boljše. Treba pa je biti tudi realen. Ekipa je v izgradnji. Manjka nam nekaj igralcev na nekaterih pozicijah. Imamo veliko mladih, ki se še učijo. Tudi njih je treba razumeti. Odraščajo še in delajo napake. To je v nogometu normalno.
Najmlajši med njimi je komaj 17-letni branilec Marcel Ratnik, ki je danes dočakal debi v članski konkurenci. Kako ste zadovoljni s tem, kar je pokazal?
Odlično je igral. Nisem dvomil vanj in v to, da bo opravil dobro delo. Jasno je, da je zelo mlad, zato se mora še učiti, da bo zrastel. S tem se bomo ukvarjali. On mora biti projekt kluba, ne samo moj, saj je res zelo nadarjen in lahko v nogometu postori ogromno. Mora pa se še učiti.
Njega ste zamenjali v 78. minuti, že ob polčasu pa ste opravili dve menjavi, ko ste na klop posedli strelca edinega gola za Olimpijo Savo Petrova in Enrika Ostrca. Zakaj?
Petrov in Ostrc fizično nista zmogla igranja. Bila sta izmučena. Iz podobnih razlogov sem opravil tudi preostale menjave. Razen malega Gala Kureža, za katerega sem vedel, da nam lahko prinese hitrost, sem bil v vse menjave primoran.
Almedin Ziljkić je bil utrujen, pa tudi šele vklaplja se v ekipo. Ta menjava je bila logična. Ratnik je imel krče, Nik Kapun je imel težke noge. Menjave so bile bolj po sili razmer kot pa iz taktičnih razlogov.
Omenili ste, da Olimpija potrebuje igralce na nekaterih pozicijah. Na katerih?
O tem pa ne bi govoril. Že tako sem povedal dovolj.
Je bila tekma z Radomljami težja od četrtkove proti Birkirkari?
Da, predvsem zaradi tega, ker nismo bili dovolj dobro pripravljeni. Ni bilo energije. Iz tega pride vse.
Kaj pa lahko naslednji četrtek pričakujemo na povratni tekmi proti Birkirkari na Malti?
Zagotovo ne bo lahko. Predvsem zaradi vremenskih razmer. Odkar sem v Sloveniji, se počutim, kot da bi bil v Leskovcu. Vseskozi je 35 stopinj Celzija. Tudi na prijateljskih tekmah je bilo tako. Zdaj nas v četrtek čaka gostovanje na Malti, kjer bo zelo podobno.
Nikakor ne pridemo do tekem, ki bi bile v bolj prijaznem terminu, ali pa bi bile temperature bolj primerne za igranje nogometa. Igrati na 28 ali pa 35 stopinjah Celzije je nekaj povsem drugega.
Tudi sicer mi vročina ne prija. Sem bolj zimski človek.
Po Birkirkari pa večni derbi proti Mariboru v Stožicah.
To bo lahka tekma. (smeh, op.p.). Vem, kaj pomeni ta tekma, ampak trenutno smo osredotočeni zgolj na četrtek in Malto. Da najprej opravimo delo, tako kot je treba, potem pa bomo razmišljali naprej. Gremo od tekme do tekme. Ne moremo in ne smemo se zdaj obremenjevati z Mariborom.
Ste že uspeli ugotoviti razmerje moči v slovenski prvi ligi, bo Olimpija osvojila naslov?
Verjamem, da smo eden od kandidatov, a do konca sezone je še veliko časa. Počakajmo najprej, da mine še kak mesec. Še pet, šest tekem, da vidimo, kdo bo kam prišel. Kaj se bo dogajalo v Evropi. Ko bo konec avgusta in se bo končal tudi prestopni rok, bom lahko o tem povedal kaj več.
Morda beseda ali dve o kapetanu, vratarju Nejcu Vidmarju, ki je bil na tokratni tekmi prvo ime vaše ekipe.
Rešil nas je pred porazom, sicer pa o samo o njem ne bi preveč govoril. Izogibam se temu, da bi kogarkoli hvalil. Danes je bil junak Nejc, drugič bo kdo drug. Kot ekipa zmagujemo in izgubljamo. Tudi kritiziral nikoli ne bom individualno, ampak le celotno ekipo.
Kako pa je s podobo, ki jo je Olimpija pokazala na prvih dveh tekmah, zadovoljen predsednik Milan Mandarić, ki je bil zraven tudi v Domžalah? Se kaj pogovarjata?
Komunicirava redno. Morda ne vsak dan, ampak se dostikrat slišimo in se veliko pogovarjamo. Sploh zdaj, ko še gradimo ekipo, tako tudi mora biti. Mislim, da je bil po tekmi z Birkirkaro relativno zadovoljen. Po tekmi z Radomljami še nisva govorila.
Ampak verjetno veste, da se trenerjem pod njegovim vodstvom po navadi ne piše najbolje …
To pa ni moja težava, ampak njegova. (smeh, op.p.). Jaz lahko rečem le to, da bom, dokler bom tukaj, vseskozi profesionalec in bom dajal vse od sebe. Že kot nogometaš sem svojo službo jemal zelo resno, nič drugače ni niti zdaj. Dokler bom tu, bom dajal vse od sebe za to, da bo Olimpija čim boljša.
Kako pa se v Ljubljani počutite?
Odlično. V Ljubljani in Sloveniji sem bil že stokrat. Obožujem Ljubljano, tukaj se počutim fenomenalno. Z veliko voljo, da nekaj za to mesto in klub tudi naredim. Vsi vtisi so fenomenalni. Od mesta do ljudi. Tukaj imam tudi dosti prijateljev. Nenazadnje tudi družino. Kar nekaj Miloševićev je tukaj. (smeh, op.p.). V Ljubljani se počutim kot doma.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!