Pri nogometnem klubu iz Domžal po polovici odigranega prvenstva ne skrivajo nezadovoljstva z doslej doseženim. Slab vtis so nekoliko popravili v zadnjih tednih, ko so ostali neporaženi na šestih zaporednih tekmah in se povzpeli na šesto mesto. A cilji in pričakovanja so precej večja zatrjuje Matej Oražem, ki je med drugim spregovoril tudi o sanjskem prestopu Benjamina Šeška v Salzburg, prihodnosti prvega zvezdnika ekipe Senijada Ibričića in tudi njegovem morebitnem slovesu s položaja športnega direktorja rumenih.

Djuranović po tekmi sezone verjame v boljše čase

Nogomet

29. Avg 2021 0

Nogomet

29. Avg 2021 0

Kaj se je dogajalo v Domžalah?

Nogomet

31. Okt 2021 0

Nogomet

31. Okt 2021 0

Matej Oražem že več kot desetletje kroji športno politiko nogometnega kluba iz Domžal. Diplomirani univerzitetni pravnik je bil dolga leta član mlajših nogometnih selekcij, po končanem mladinskem stažu pa šel po stopinjah svojega očeta in predsednika kluba Staneta Oražma ter se posvetil vlogi nogometnega funkcionarja pri slovenskem prvoligašu ob Kamniški Bistrici.

Opravljanje poklica športnega direktorja mu je in vedno bo predstavljalo sanjsko službo, a kot pravi, je sedaj napočil čas, da svojo vizijo pa tudi preteklo delo predstavi občankam in občanom mesta, v katerem živi in ustvarja vse življenje. Kandidiral bo za župana Domžal. “Recimo, da si želim, da bi bil v tem času v drugem krogu in še zadnjič soočil mnenje s protikandidatom,” na vprašanje, kje se vidi prihodnje leto, odgovarja Matej Oražem.

Ste zadovoljni s šestim mestom po polovici odigranega prvenstva?

Absolutno ne. Naši cilji so jasni. Vsako leto želimo priti do evropskih mest ali biti v boju zanje. Z zadnjim nizom rezultatov smo stvari popravili do te mere, ko lahko rečem, da ni slabo, a razloga za strašno zadovoljstvo ne more biti. Po drugi strani je spodbudno, da smo v zadnjem obdobju trend obrnili navzgor. Še vedno nastopamo tudi v pokalu, kjer nas čakata dve tekmi. Če jih dobimo, smo že uvrščeni v Evropo.

Zakaj Domžalam jeseni običajno ne gre?

Razlogi so različni. Lani smo imeli velike težave s koronavirusom, letos je bilo obdobje strašno slabe forme. Tudi padec, ki običajno sledi po evropskih sezonah, je bil daljši in hujši, kot smo si želeli.

Je služba trenerja Dejana Djuranovića še varna?

Analizo bomo delali po koncu jesenskega prvenstva. Hitrim menjavam nismo naklonjeni in tudi Dejan je naredil ogromno dobrega. Za nami je solidna evropska sezona, v lanski pa smo uveljavili številne mlade igralce. Res pa je, da z nekaterimi stvarmi ne moremo biti zadovoljni. Ne govorim le o rezultatih, ampak tudi o tem, da je naš cilj in motiv uveljavljanje mladih igralcev. To pogrešamo in o tem smo se večkrat pogovarjali in iskali rešitve.

Tu svoj del odgovornosti prevzemam tudi jaz, saj način izbora igralcev določa tudi kadrovanje. Nekatere okrepitve so svoj prihod upravičile, po drugi strani pa zaradi tega dovolj minut ne nabirajo mladi igralci. Priznati si moramo, da na tem področju cilja nismo izpolnili.

So bili slabši rezultati tudi posledica manjše dejavnosti v času poletnega prestopnega roka?
Ne bi rekel, da smo bili neaktivni. Tamarja Svetlina in Daria Kolobarića smo nadomestili z Dejanom Georgijevićem in Alenom Juriljem. Sploh Dejan je v zadnjih mesecih upravičil svoj prihod, na zelo visoki ravni igra tudi Alen. Je pa za razliko od preteklih let odšlo zelo malo igralcev in je ekipa zelo podobna lanski.

Menim, da moramo okrepitve iskati predvsem pri sebi. Ne vem, če bi bilo smiselno pripeljati še tri igralce, če v tem trenutku težko najdemo mesto v prvi ekipi za mladince. Je pa res, da na mednarodnem trgu, kjer so naše stranke, ne cvetijo rožice. Odškodnine klubi plačujejo vse manj in so vse nižje, zato moramo temu prilagoditi tudi naše delovanje. Sam že dve leti opozarjam, da bo epidemija v nogometu pustila veliko hujše posledice, kot kdo misli. Že poleti smo videli, da je bilo tržišče borno, ponudb pa malo.

So smernice za obdobje zimskega premora že začrtane?
Ker je zimski prestopni rok precej dolg, korenite analize opravljamo decembra. Zdaj imamo kar nekaj časa, ko se lahko ozremo ne samo na polsezono, ampak na celotno sezono. Odločitve bodo znane, ko bodo analize zaključene. Glede strateških odločitev pa je jasno, da je tu poudarek na mladih igralcih.

Kako globok je bazen nadarjenih igralcev?
Zelo. Imamo veliko število mladinskih in kadetskih reprezentantov, nekateri so posojeni Dobu. Kar se tiče števila in kvalitete, ni vprašanja. Je pa potreben primeren strokovni nadzor in pravilen izbor nogometaša, ki bo v danem trenutku našemu klubu lahko dal največ.

Je med njimi mladenič, ki še posebej izstopa?
Veliko jih je. V mladinski ekipi izstopata Emir Saitoski in Nick Perc. Nikola Jovičević je ravno debitiral in ima izjemno sposobnost razumevanja nogometne igre, ki je na drugačni ravni od ostalih. A delal bi krivico vsem, ki jih še nisem omenil. Imamo izjemno kadetsko generacijo, ki je leto mlajša od nasprotnikov in je v svoji ligi prva.

V delo v mladinskem nogometnem centru imamo zares veliko zaupanje. Verjamem, da znamo s fanti delati najbolje in tudi da selekcioniramo najbolje. Zaradi tega je logično, da se morajo prebiti v člansko ekipo. Komu bo uspelo, je sicer zelo težko napovedati, saj je odvisno od številnih dejavnikov. A naloga strokovnega štaba je, da izbere pravega igralca in ga v pravem trenutku tudi vrže v ogenj.

Se lahko v prihodnosti ponovi podoben prestop kot v primeru Benjamina Šeška?
To je nekako tako, kot če bi odšli v Helios vprašati, kdaj bo odšel naslednji Luka Dončić v Real Madrid. Mislim, da je Benjamin že in še bo pokazal, da je zunajserijski talent. Ne glede na to, da zelo spoštujem naše fante, ima on že zaradi svojih fizičnih predispozicij nekaj več. Je visok in hiter, kar se ne zgodi pogosto. Njegov prestop iz Domžal v Salzburg je bil v rangu več milijonov evrov.

Bi si pa ponovitve takšnega prestopa zagotovo želel. Delamo na tem, da tudi fantom, ki nimajo takšnih fizičnih lastnosti, damo orodja, s katerimi se bodo lahko spopadali na višji ravni in šli po stopinjah Benjamina.

Koliko bodo Domžale zaslužile, če Salzburg Šeška proda za 20, 30 milijonov evrov?
Določen odstotek od dobička, ki ga bo ustvaril Salzburg, imamo zagotovljen. Torej od presežka okoli treh milijonov, ki so nam jih plačali zanj. Če ga bodo res prodali za 20, 30 milijonov, bi praktično podvojili, kar smo zanj že dobili. Imamo pa tudi določene bonuse za njegove nastope. Veseli nas, da se te vsote že v letošnji sezoni pridno nabirajo. Če se ne motim, nam bo bonus pripadel tudi, če bo prvi strelec avstrijske lige. Držimo pesti za naslednjo sezono.

Bi bilo talentov ob boljši infrastrukturi še več?
Na voljo imamo slabo polovico igrišč, ki bi jih potrebovali. Zadevo rešujemo z igriščem v Lukovici in dvorano, ki je tam na voljo. Predvsem pri najmlajših zaradi sodelovanja z Dobom nekaj treningov opravimo tudi tam. A dejstvo je, da bi potrebovali še veliko več igrišč. Temu smo bili že zelo blizu. Pravzaprav smo bili že dogovorjeni, da gremo na občinskem zemljišču v investicijo sami, a so nam načrte, nato preprečili. Bojim se, da izključno iz osebnih razlogov.

Infrastruktura v tem trenutku najbolj omejuje rast našega kluba. V mladinskem nogometnem centru si želimo še več fantov, predvsem pa bi v primeru naše investicije delali še bolje. To me žalosti, saj kljub našim naporom na občini nimamo sogovornika, ki bi razumel naše potrebe in nam pristopil nasproti.

Če je na športnem področju takšno stanje, kako je šele drugje? Škripa pri kulturi, škripa pri oskrbi starejših in infrastrukturi. Poleg tega plačujemo najvišje položnice za komunalo, čeprav nismo gorska občina in nimamo predispozicij, ki bi to opravičevale. Celo življenje že živim v Domžalah, zato mi je žal, ker imajo Domžale, podobno kot naš klub, ogromen potencial, ki ga je treba le pravilno usmeriti in izkoristiti.

Kje bo Matej Oražem čez leto dni?
Če se ne motim, bo takrat za Miklavža drugi krog županskih volitev. Recimo, da si želim, da bi bil v tem času v drugem krogu in še zadnjič soočil mnenje s protikandidatom ter imel možnost občanom in občankam predstaviti svojo vizijo pa tudi svoje preteklo delo, ki ga sicer bolje poznajo ljudje v športu. Delovanje za klub je bila, je in vedno bo moja sanjska služba, zato verjamem, da bi bilo podobno tudi na občinski ravni.

Je to neke vrste uradna najava vaše kandidature za župana Domžal?
Moja odločitev je tu in tudi tistim, ki so mi najpomembnejši, sem že povedal. Uradne kampanje oziroma promocije še nisem začel, pripravljam pa nekatere zadeve, saj želim čim bolje izkoristiti čas do volitev.

Kako dolgo je zorela želja?
Kar dolgo. Primer okoli že omenjenega igrišča se vleče že tri leta in v tem času ni šlo nič na bolje. Moji otroci so zdaj nekoliko odrasli in zaradi tega je ta zamisel dozorela in prišla na površje. Ob lastnem razmišljanju sem dojel, da bom lažje prenesel poraz, kot če ne bi nikoli poskusil. Glede na situacijo je bila to edina logična poteza.

Imate že izbranega naslednika za športnega direktorja?
Že pred časom smo povedali, da bo Senijad Ibričić bodisi pomagal po strokovni plati bodisi prevzel funkcijo športnega direktorja. A to niti ni tako bistveno, saj sprejemanje odločitev v klubu poteka skoraj vedno s konsenzom, pogovori, argumenti.

Je v sprejemanje odločitev že vključen tudi Ibričić?
Se posvetujemo tudi z njim. Predvsem poleti, ko smo se odločali o nekaterih prihodih, je podal svoje mnenje. Rad pravim, da tisti, ki je čarovnik na igrišču, tudi ostale stvari običajno vidi drugače. Pri nas je Zlatko Zahović najboljši primer tega.

Matej Oražem o slovenskem nogometu po odhodu Zlatka Zahovića:

Pogrešam ga, ker smo načeloma vedno dobro sodelovali. Pri njem si vedno vedel, kje si, kar je v nogometu redko, v politiki pa še bolj. Za slovenski nogomet so takšni čarovniki, kot je on, potrebni. Ga pa razumem, da je po tako dolgem, uspešnem in za Maribor tudi stresnem obdobju nastopil trenutek za umik in da si vzame čas zase, preden se odloči, ali bo v nogometu počel kaj drugega.

Od njega sem se naučil ogromno. Tako z vidika tega, kako se funkcionira kot tudi, na kakšen način pristopiti pri sklepanju dogovorov. Ko me je v obdobju mojih začetkov marsikdo jemal z rezervo, pri njem nisem imel tega občutka. Moje spoštovanje do njega je zato še za odtenek višje.

Kako odgovarjate na kritike, da Ibričić zavira ekipo Domžal?
Ko je bil lani pol leta dober, so ga razglasili za najboljšega igralca lige, letos, ko mu ni steklo, je bilo teh kritik več. Zdaj, ko smo v zadnjem obdobju spet boljši, je teh kritik znova manj. Dejstvo je, da je bil ne glede na vse v zadnjih letih ključen član naše ekipe in še vedno je. Ocenjujem, da v tem trenutku še vedno nismo bili pripravljeni na igranje brez njega, čeprav se verjetno tudi sam zaveda, da zaradi tega prihaja tudi do tveganja.

Čaka nas obdobje, v katerem bo treba zgraditi identiteto ekipe v sozvočju z njim, a glavnino bremena prenesti na druge igralce. Zagotovo je napočil čas, ko resno razmišljamo o obdobju po Ibričiću in temu moramo v zimskih pripravah posvetiti čim več pozornost. Poleti se tako korenitih sprememb ne da delati.

Bi v klubu lahko bolje izkoristili poznanstvo Ibričića z Edinom Džekom?
Osebna poznanstva je dobro izkoristiti samo v primerih, ko gre za vzajemno stvar. Gre za tako osebne zadeve, da tega ne želimo na veliko izkoriščati. Se nam je pa ponudila možnost, da bi odigrali prijateljsko tekmo z Romo. Bilo je že vse dogovorjeno, a je nato na vrata potrkal koronavirus. Bo pa sicer moral Ibričić povedati, ko bo v kadrovski funkciji, ali mu bo uspelo privabiti igralca tipa Džeko. Mislim, da se tega ne bi nihče branil.

Razmišljate o vključevanju tudi ostalih klubskih legend, kot sta Zlatan Ljubijankić in Dalibor Stevanović?
Če se ne motim, Dalibor živi v Švici, a ko je v Domžalah, se z njim velikokrat srečamo. Začel se je ukvarjati z agentskim poslom in nekajkrat smo bili že v kontaktu. Zlatan je zelo uspešen pri Slovanu, kjer je tudi Džengis Čavušević. Pogosto se slišim tudi z Luko Elsnerjem, ki mu gre zelo dobro v Belgiji. Upam, da bo v kratkem prišel čas, ko bo se bo vrnil in do boljšega rezultata pomagal tudi reprezentanci  Ne glede na to, da je vrhunski klubski trener, bi mu bila ta vloga pisana na kožo.

Poskušamo vzdrževati stike, imajo pa fantje svojo pot. Trudimo se, da nekdanjim igralcem ponudimo udejstvovanje v klubu. Takšen primer je Juninho, ki je pomočnik trenerja pri mladincih, Dejan Milić je pri Dobu, a ga subvencinoramo mi. Poskušamo ohranjati identiteto in tako, kot sem dejal že za Ibričića: veliko smo jim dali in obratno. Osebno sem se od vsakega naučil zelo veliko.