Nogometaši Kopra so na povratnem obračunu kvalifikacij za obstanek oziroma preboj v prvo slovensko ligo doma izgubili proti Krki z 2:3 (0:2), a si vseeno zagotovili obstanek v prvoligaški konkurenci. Po tekmi je bilo v vrstah domačih čutiti močno olajšanje, pri Dolenjcih pa tako hudo razočaranje, da ga je stežka ubesediti.
Koper se je lani v prvo ligo vrnil z visokimi ambicijami. Želel je zaigrati v Evropi, a ni malo manjkalo in bi njegovi nasprotniki v novi sezoni lahko postali klubi, kot so Bilje, Dob in Brežice. “Prva liga še smo tu!“ je po po zadnjem sodnikovem žvižgu, ko so se navijači zgrnili na igrišče, navkljub porazu vzhičeno zavpil napovedovalec na koprskem stadionu Bonifika.
Le nekaj minut poprej je nekaj sto gledalcev sploh prvič na tekmi začelo glasneje bodriti domači klub. Pred tem je bilo vzdušje na tribunah napeto, na trenutke do gostiteljev celo sovražno nastrojeno, saj kletvic in slabe volje zaradi brezkrvne igre nogometašev v rumenem ni manjkalo. Ko je v 62. minuti Kaheem Parris goste iz Novega mesta popeljal v vodstvo za 3:0, so nekateri gledalci protestno že začeli zapuščati stadion, besni koprski Tifozi pa so na igrišče zmetali bakle.
Vsi zadetki na Bonifiki:
Morali zmagati za klub, za predsednika
Usoda Primorcev se je zdela dokončno zapečatena, ko je vratar gostov Ivan Razum v 74. minuti ubranil najstrožjo kazen Nardinu Mulahusejnoviću. A žoga se je srečno odbila do nog Victorja Juffa, ki je znižal na 1:3. Brazilec je pred kvalifikacijami za obstanek odigral vsega 54 minut, tokrat pa bil junak, ki je soigralcem vlil upanje na preobrat. “Na treningih sem dal vse od sebe, da sem danes dobil priložnost za igro. Prispeval sem podajo in gol za obstanek v ligi, kar me zelo veseli. Po tekmi se počutim 10 kilogramov lažjega, tako veliko breme smo nosili,” si je oddahnil 28-letnik.
Za trenutek odrešitve je bil v zaključku tekme zaslužen Ivan Borna Jelić Balta, ki je po kotu z desne strani zadel z glavo. S tem je postavil končni izid, Kopru zagotovil obstanek in poskrbel za bržkone najslajši poraz njegovega moštva v letošnji sezoni.
“Še sam ne vem, kako je prišlo do preobrata. V tekmo smo krenili solidno, si ustvarili tri lepe priložnosti. Če bi zadeli vsaj iz ene, bi bila Krka pokopana. Namesto tega smo dobili dva zadetka iz prekinitve, kar se nam v preteklosti ni dogajalo. Pozneje smo tekmo le prelomili. Morali smo jo. Za klub, za predsednika. Znamo igrati, a skozi celotno sezono se nam je dogajalo, da smo tekme začeli dobro in jih končali slabo. Spremljala nas je velika smola,“ je dejal Ivan Borna Jelić Balta.
Hrvaški nogometaš si je le nekaj minut po koncu tekme že privoščil pivo, novega pa moral na zahtevo soigralcev spiti na dušek, če se je po dajanju izjav medijem želel vrniti v garderobo.
“Iskreno povedano nismo pričakovali, da nam bo tako težko. Mislim, da smo se po prvi tekmi preveč sprostili. Ne vem, kaj se je zgodilo, a do tega ne bi smelo priti. Poigrali smo se z živci navijačev in ne bi smeli dovoliti, da smo se pripeljali v to situacijo. A življenje piše nenavadne zgodbe,“ je še priznal branilec.
Studio po koncu tekme na Bonifiki:
Med njegovimi soigralci, ki jim je bila za obstanek obljubljena tudi premija, je bilo čutiti močno olajšanje. Končno so lahko zadihali in se sprostili. Tudi Mitja Viler, ki je pred novinarje stopil kar v spodnjicah.
“Zdaj so se živci nekoliko umirili in ni več tolikšne nervoze. A bilo je zelo napeto,“ je bil iskren uradni predstavnik Kopra Martin Pregelj. Nekdanji nogometaš je pri podajanju izjav nadomeščal trenerja Nedžada Okčića, ki je med tekmo preveč obremenil svoje glasilke. “Ne morem, ostal sem brez glasu,“ je na prigovarjanje klubskega predstavnika za stike z javnostjo, naj le stopi pred sedmo silo, z raskavim glasom dejal strateg.
Veseljačenje se je pozneje preselilo v klubske VIP prostore, kjer so iz zvočnikov odmevale balkanske popevke. A slavje se je odvilo brez predsednika Anteja Guberca, ki se je okužil s koronavirusom, njegovo zdravstveno stanje pa se mu je po besedah njegovega sina Ivice v zadnjih dneh poslabšalo.
Zmaga še nikoli bolj grenka
Smrtna tišina je po tekmi vladala v taboru novomeške zasedbe, ki je bila po sezonah 1992/93 in 1993/94 ter nato še med letoma 2013 in 2016 z eno nogo že del prvoligaške druščine. Trener Zoran Zeljković je, medtem ko je poskušal doumeti, kakšno priložnost je njegovi ekipi spolzela iz rok, sklonjene glave nejeverno postopal gor in dol. Razočaranje je bilo zanj preveliko, da bi ga znal ubesediti.
“Ne vem, ali bi morda bilo bolje tekmo izgubiti, kot pa takole zmagati. Gre za zelo težke trenutke, ki pa morajo ekipo v prihodnosti narediti še močnejšo. Mislim, da če Koprčani ne bi zadeli po tisti enajstmetrovki, bi se tekma obrnila drugače. A karkoli zdaj povem, je nepomembno. Nismo znali zadržati pozitivnega rezultata, kar je posledica tudi naše neizkušenosti,“ je bil potrt Zoran Zeljković.
Kot nekdanji nogometaš je 41-letnik preigral veliko podobnih tekem, a kot je priznal, je bila sinočnja tekma zanj posebej boleča. “Velikokrat sem bil v zadnjih minutah vesel in velikokrat razočaran. Žal je tako v športu. A mislim, da se mi je prvič zgodilo, da ima zmaga tako grenak priokus,” je še pristavil.
Povsem brezizrazen je bil obraz športnega direktorja Krke Saše Udoviča. Vselej zgovorni nekdanji slovenski reprezentant je bil tokrat razumljivo zelo redkobeseden, njegov pogled pa zazrt v bližnjko steno. “Žal mi je zaradi fantov. Razočaranje je resnično veliko. Jutro bo težko,“ je povedal Sašo Udovič. Priznal je, da so svojo priložnost najverjetneje zapravili na prvi tekmi, ki so jo izgubili z 0:2, a napovedal, da bodo prihodnjo sezono zagotovo znova poskušali izzvati uvrstitev v prvo ligo. Na vprašanje, kaj je dejal svojim igralcem po tekmi, pa izstrelil kot iz topa: “Glave gor, gremo naprej.“
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!