Oskar Drobne se je kot trener izkazal že v drugi ligi na klopi Radomelj in si s tem odprl vrata med prvoligaše. V najboljši slovenski nogometni ligi je nekoč odlični strelec debitiral na klopi Aluminija in takoj opozoril nase. "Kidričevo je idealen kraj zame," je povedal v pogovoru za Sportklub.
Gole je zabijal za Maribor, Domžale, Gorico, Dravograd, Celje in Koper, v najboljši slovenski nogometni ligi jih je zbral kar 87, in se v prvo ligo vrnil v trenerski vlogi, potem ko je decembra lani poslovil Slobodan Grubor.
Trener Oskar Drobne je pred tem nase opozoril na klopi Radomelj, s katerimi je lani v drugi ligi pristal na tretjem mestu, v pokalu pa prišel celo do polfinala.
Pri letošnjem uspehu Radomelj, ki so spet postale prvoligaš, je veliko prispeval tudi on. V prvih 12 prvenstvenih tekmah sezone je z Radomljami prišel do kar enajstih zmag.
Konec lanskega leta je odšel v Kidričevo, v prvi ligi debitiral še kot trener in takoj opozoril nase. V prvih treh tekmah je osvojil le dve točki, sledil je premor, potem pa je z novim letom steklo.
Aluminij, ki je bil po prvem delu sezone s 15 točkami z 19 tekem na predzadnjem mestu, je v spomladi na 17 tekmah osvojil kar 28 točk. Boljša je bila le Mura (30), ki je postala prvak.
S 45 leti seveda ni bil najmlajši debitant, a nekdanji trener Šmartnega in Rogatca je dal slutiti, da je v slovensko nogometno stroko, v kateri se v zadnjih letih uveljavlja vse več novih imen, prinesel svežo.
Pokazal je tudi, da ni enoznačen trener, ampak se zna prilagajati. Medtem, ko so Radomlje pod njegovim vodstvom igrale zelo napadalno in na tekmo v povprečju dosegale več kot 2,5 zadetka, je pri Aluminiju zgradil trdno obrambo.
Kidričani so na 20 tekmah (7 zmag, 9 remijev, 4 porazi) z njim v vlogi trenerja prejeli vsega 14 golov. Spomladi, ko so na kar enajstih tekmah ohranili nedotaknjeno mrežo, na 17 tekmah le deset.
Z dobrimi rezultati, ki ste jih dosegali spomladi, ste kot trenerski debitant v prvi ligi močno opozorili nase. Bo to za vas v novi sezoni spodbuda ali utež?
Zagotovo z Aluminijem v naslednji sezoni ne bomo več presenečenje. Ne igralsko, ne taktično. Naši nasprotniki se bodo veliko bolj pripravljali na nas, ampak jaz v tem ne vidim neke ekstremne razlike.
Mi vemo, česa smo zmožni. Sigurno se bomo trudili, da bomo zadržali način igre, ki smo ga imeli, oziroma ga s prihodi novih igralcev nadgradili.
S treningom bomo skušali še popraviti nekatere stvari. Če smo v preteklosti naredili veliko stvari v fazi branjenja, moramo zdaj več postoriti v napadu, kar nam je ob koncu sezone tudi uspelo. V zadnjih šestih tekmah smo bili bolj učinkoviti. Je pa vedno veliko težje postaviti obrambo, kot pa uigrati napad. To je sigurno naša želja pred začetkom nove sezone.
Kaj ste spremenili, ko ste prišli v Kidričevo, da se je krivulja rezultatov Aluminija z vami tako močno povzpela?
Predvsem miselnost in to, da igralci verjamejo v to, kar delajo. Veliko časa smo posvetili psihološki pripravi igralcev, imeli smo veliko pogovorov. Eno je psihična, drugo pa taktična in fizična priprava.
V vseh smo naredili odličen posel. Spomladi nismo imeli niti ene poškodbe. Treninge smo pravilno dozirali, dosti smo rotirali, nekatere posameznike smo ob širokem kadru pri zgoščenem ritmu tekem lahko spočili.
Spremenili smo miselnost, kazali nepopustljivost na igrišču in se borili do zadnjega atoma moči. V garderobo se je naselila dobra energija in potem je bilo vse veliko lažje. Začeli so se kazati tudi rezultati.
Kapo dol pred fanti za prizadevnost, ki so jo kazali spomladi. Bilo je zelo naporno, tako fizično kot psihično. Upam, da se bodo spočili in prišli na začetek priprave željni nogometa.
Kako se v Kidričevem počutite? Majhen, urejen klub, v katerem imate podporo in delate en za drugega. Sliši se kot idealen kraj in trenutek za trenerski prvoligaški debi.
Absolutno idealen, ne bom pa rekel, da je klub majhen. Sploh ne. Če samo pogledamo, kakšne pogoje za trening imamo. Daleč najboljše v ligi. Ob lepem glavnem igrišču imamo še tri, štiri travnate zelenice na zelo visoki ravni.
Tudi podpora v klubu, kar se tiče vodstva, je na zelo visoki ravni. Zelo dobro sodelujemo. Imamo dobro komunikacijo, ki je ključ do uspeha. V to smo tudi prisiljeni, saj drugače v takšnem klubu ne gre.
Aluminij je za mladega trenerja idealen klub tudi zaradi tega, ker okoli njega ni medijskega pompa, ki v večjih klubih morda prinaša nemir. Tudi za fante je lažje. Okoli tistih, ki se izkažejo, ni cirkusa. Z njimi je lažje delati. Aluminij je klub, ki je lepa priložnost tako za trenerja kot igralca.
Je pa tako, da iz Aluminija mladi, ki opozorijo nase, hitro odidejo, kar je za trenerja zagotovo težko.
Niti ne tako zelo, saj približno vemo, kdo nas lahko zapusti, zato zanj že iščemo menjavo pol leta, včasih tudi leto vnaprej. Če kdo odide, ne bomo nepripravljeni. Normalno pa je, da v tem trenutku ne moremo dobiti desetih igralcev.
Realno ciljamo na nogometaše, ki so željni dokazovanja, vrnitve na zelenice ali pa mogoče takšne, ki želijo pri nas obuditi kariero. Kidričevo je idealno mesto za njih.
Kaj pa, če bi kakšna mikavna ponudba pristala na vaši mizi?
Za zdaj se to še ni zgodilo. O tem se bomo pogovarjali, ko bo kdo potrkal na moja vrata. Vsak trener ima svoje ambicije. Normalno, da si želim tudi v boljši klub, ampak jaz sem v Kidričevem absolutno zadovoljen.
Kot sem rekel, ni stresa, pogoji so odlični in okolje zdravo. Lahko se dela, kar smo spomladi tudi dokazali, tako da ne vidim razloga, zakaj bi kam odšel. Tukaj imamo zastavljene kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne cilje.
Kako bi se kot trenerja opisali, ob igrišču delujete kar energični?
Želel bi si, da bi bil manj, saj bi to pomenilo, da mi ni treba več tako sodelovati v igri z ekipo. To je povezano s kakovostjo igralskega kadra, ki ga imaš na voljo. Včasih je treba igralca vseskozi opozarjati na neke stvari, zato sem v to prisiljen. Treba je bodriti fante in jih gnati do njihovega optimuma.
V Kidričevem smo se prilagodili ekipi. V Radomljah sem lahko igral napadalen nogomet, tam smo dosegali veliko zadetkov. Pri Aluminiju si tega ne moremo privoščiti. Moramo se zavedati svoje kakovosti in tega, kjer smo, kaj nas mora krasiti. Pristop, konkretnost, želja in enostavnost. Bolj smo enostavni, lepše na igrišču zgledamo.
Kakšni so vaši osebni cilji za naslednjo sezono?
Vedno so najvišji. Želimo si priti v Evropo. Prek pokala ali prvenstva. Če bo možno. Zadnja sezona je bila grozna z vsem, kar se je dogajalo. Epidemija, potem spomladi dolg premor zaradi evropskega prvenstva do 21 let.
Želim si, da bi bila naslednja sezona normalna. Da bi normalno lahko trenirali in igrali. Za Aluminij si želim, da bi nadaljevali niz in ritem, s katerim smo zaključili prvenstvo. Da bi bili v prvenstvu čim višje in da bi čim dlje prišli tudi v pokalnem tekmovanju.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!