Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokalSlovenska nogometna reprezentanca bo prihodnji teden odpotovala na evropsko prvenstvo v Nemčiji, med pripravami pa smo na Brdu pri Kranju poskrbeli, da se je selektor Matjaž Kek za nekaj trenutkov odklopil od trenutnega dogajanja in se v rubriki Pogovor z legendo za magazin Pod prečko spomnil svoje igralske kariere.
Danes 62-letni Matjaž Kek ni nikoli skrival dejstva, da je že od malih nog strasten navijač NK Maribor. Z njim ga je povezal pokojni oče, nekdanji nogometaš, in dejstvo, da je odraščal le nekaj korakov od Ljudskega vrta.
“Ena zgodba je oče in njegovi geni, druga pa ta, da smo živeli na Krekovi 26. To sta stolpnici nasproti tribune Ljudskega vrta. Dejstvo je, da smo imeli samo dve možnosti, saj takrat še ni bilo vseh teh neumnosti, kot je internet,” se obdobja, ko se je zaljubil v nogomet, spominja Kek in nadaljuje: “Takrat je bila v Mariboru zelo popularna košarka z Vilfanom, Dobrinom in to generacijo, na drugi strani pa velika generacija Maribora. Prosen, Arnejčič in vsi tisti veliki, veliki zvezdniki, ki prevečkrat ostajajo v senci današnjega sodobnega nogometa. Cel dan smo se preganjali po igriščih. Očitno so geni prevladali, saj je bila moja odločitev nogomet.”
Skozi otroštvo je njegova ljubezen do nogometa le rastla, to pa je veljalo tudi za ljubezen do vijoličaste barve. “Najprej sem bil navijač Maribora. Vsako nedeljo, ko je bila to prva ali druga liga, sem z zastavo šel v desni kot stare tribune. To je bil obred. Nedeljsko športno popoldne. Najprej kosilo in potem na tekmo. Oče takrat ni bil več toliko povezan z nogometom, saj je zaradi službe končal kariero,” se spominja Kek, ki se je nato ozrl še na prve nogometne korake: “Potem začneš trenirati v tistih mlajših selekcijah. Najprej si morda med sošolci pomembnejši, ker treniraš pri NK Maribor, pozneje pa se to začne razvijati.”
Druga jugoslovanska liga zahod je bila ‘fakulteta’
Po zlatem obdobju NK Maribor in časih jugoslovanske lige je klub, ki so ga v tistem obdobju pretresle tudi številne afere, nato v glavnem igral v drugi ligi. “Klub je nekako obstal in ostal z vsemi svojimi težavami. Bil je brez denarja in igral v drugi ligi zahod. Sam v prvi jugoslovanski ligi nisem igral. Takratna druga liga zahod in gostovanja ter potovanja v Trebinje, Bugojno, Brčko in vsa ta mesta. To je bila fakulteta oziroma univerza. Takratni sodniki. Neverjetno. Zato danes redko izgubim kontrolo, saj je to danes ‘kamilica’ za tisto, kar je bilo takrat. Ob tem sem hodil še na gimnazijo. Bilo je relativno naporno zaradi vseh potovanj in tekmovanj. Ne glede na vse si bil na koncu ‘džek’, na vsaki tekmi je bilo več tisoč ljudi, na derbijih tudi 10 tisoč ljudi. Krasna izkušnja. Nato pa sem se hitro odločil za odhod v Avstrijo.”
Še pred selitvijo v Avstrijo je leta 1983 prišel do največje zmage v karieri malega nogometa. Na legendarnem zagrebškem turnirju Kutija šibica je z ekipo Mlinček, katere kapetan je bil Borut Jarc, slavil v finalu.
Med letoma 1985 in 1995 je igral v Avstriji. Najprej za Spittal/Drau in nato za GAK iz Gradca. Osamosvojitev Slovenije in ustanovitev prve slovenske nogometne lige je tako spremljal čez severno mejo. “Kar naenkrat si se imel možnost pojaviti na eni drugi sceni. Potrebna je bila reorganizacija vsega skupaj. Ljudje, ki so takrat vodili Nogometno zvezo Slovenije, na čelu z Rudijem Zavrlom in skupino ljudi okrog njega, so takrat naredili neverjeten posel, ki ga danes premalo spoštujemo,” se nastanka državnega prvenstva, ki je slovenskim klubom naenkrat omogočil igranje na mednarodni sceni, spominja Kek.
Večni derbi predstavlja kvaliteto slovenskega nogometa
Igranje malega nogometa na asfaltnih površinah je Keka za vedno zaznamovalo. Od igre je odnesel veliko, tudi poškodbe. Tudi zato je bil ob koncu igranja za GAK prepričan, da se bliža konec profesionalne kariere. “Pravzaprav sem se že sprijaznil z usodo, da bom zaradi težkih poškodb križnih vezi zaključil kariero. Takrat je prišel poziv iz Maribora. Na nek čudežen način sem dobil papirje od Avstrijcev, v Mariboru pa se je začelo pripravljati leto 1999 in prva liga prvakov z generacijo, ki jo je zložil Bojan Prašnikar. V tistem obdobju smo prišli tudi do prvega naslova. Spomnim se tekme z Beltinci za prvi naslov. Takrat smo se v Maribor vrnili Žurman, Fricelj in jaz. Postavili so se temelji za preporod Maribora, ki je sledil padec. Uspeh v tisti ligi prvakov je bil neverjeten. Maribor je izločil belgijskega in francoskega prvaka. To je bilo noro leto, ko pa sem jaz že bil pomočnik trenerja, saj sem moral nehati. Bil sem že prestar (smeh).”
Kako se Matjaž Kek spominja večnih derbijev? “Že takrat je to rivalstvo pomenilo kvaliteto slovenskega nogometa. Brez tega rivalstva ni pravega športa. Že lokalni derbi Maribor – Železničar je imel nekaj več. Maribor – Olimpija pa so tekme, ki so bile skozi čas za vse nas, tudi za tiste, ki smo lahko na začetku pobirali žoge, dogodek, kot je danes finale lige prvakov.”
V prvi slovenski nogometni ligi je na koncu odigral 126 tekem in dosegel 17 zadetkov. Še danes se zelo rad spominja legendarnega slavja prvega mariborskega naslova iz sezone 1996/97, ko so vijoličasti postali prvaki v zadnjem krogu na tekmi z Beltinci: “Tekma proti Beltincem je eden izmed mejnikov v zgodovini NK Maribor. Tiste tekme ne moreš pozabiti. Žal Milana Žurmana ni več med nami. Nedavno sem gledal slike s tekme. To bi privoščil vsakemu. Ne le zaradi tega, ker sem fant iz ulice preko ceste, ampak zaradi naboja in energije ter mariborskega karakterja, ki je takrat kulminiral z naslovom državnih prvakov.”
Skozi celotno kariero je navduševal z izjemnim strelom od daleč, dobro je izvajal tudi 11-metrovke. Skozi pogovor smo razvoljali tudi to uganko in izvedeli, kako je Kek razvijal napadalske vrline. “V bistvu se v mlajših selekcijah igral v napadu. V nekem trenutku so se poškodovali igralci v obrambi, zato mi je trener rekel, da bom poskusil zadaj. Takrat se je igralo še z liberom. Udaril sem kar dobro, tudi v Avstriji sem dosegel veliko golov. Nekaj časa je šlo res dobro in tudi od zelo daleč. Tiste žoge so bile povsem drugačne kot danes. Ko so se napile vode, so bile težke. Ko si jo ‘maznil, ni bilo enostavno. Verjetno nisem bil neki tehničar, udariti pa sem znal, po žogi (smeh).”
Javno nastopanje pilil z legendarnim komentatorjem Robertom Seegerjem
Po igralski karieri je takoj presedlal v trenerske vode. Najprej je bil pri Mariboru Prašnikarjev pomočnik, nato pa hitro tudi sam prevzel ekipo z Ljudskega vrta. Sledilo je sodelovanje z NZS v mlajših selekcijah in leta 2007 ustoličenje na mesto selektorja Slovenije. Leta 2010 jo je popeljal na svetovno prvenstvo, nato pa se med letoma 2013 in 2018 vnovič dokazoval na klubski sceni, ko je nadvse uspešno vodil hrvaško Reko. Po slovesu od hrvaškega nogometa je znova prevzel Slovenijo in jo lani popeljal na novo veliko tekmovanje. Skozi vso igralsko in trenersko kariero je bil zelo hvaležen in dober sogovornik, tudi za to pa obstaja poseben razlog.
Sporočilo Matjaža Keka vsem mladim in nadobudnim športnikom: “Dejstvo je, da v športu ni vedno lepo in da šport sestavljajo zmage in porazi. Trpljenja v treningih je vedno več. Ampak vsako trpljenje na treningih se pri meni osebno z lahkoto pozabi z vsako zmago.”
“Nekateri vaši kolegi so mi dali vzdevek PR selektor. Veliko sem bil poškodovan in se v nekem času družil z ljudmi, ki niso imeli veze z nogometom. Prihajali so iz kulture, pretežno so se ukvarjali z glasbo. Če si nastopil na radiu, si moral znati, kaj povedati. Prvi me je usmeril v gostovanje na televiziji v športni oddaji je bil predsednik Maribora Jože Jagodnik. Skozi vsa gostovanja se verjetno naučiš, nimaš strahu pred kamerami. Veliko pa je k temu pripomoglo tudi delo z legendarnim komentatorjem avstrijske ORF Robertom Seegerjem, ki nas je v GAK-u v Gradcu učil javnega nastopanja.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje