V zadnji oddaji Pod prečko leta 2023 sta gostovala selektor moške nogometne reprezentance Matjaž Kek in predsednik Nogometne zveze Slovenije Radenko Mijatović. Kek je pokomentiral kvalifikacijski cikel, ki je reprezentanco popeljal na drugi Euro v zgodovini, dotaknil se je tudi atmosfere v Stožicah, Prve lige Telemach, pa tudi slabih slovenskih zelenic.
Leto 2023 v družbi oddaje Pod prečko se je zaključilo v slogu. Po velikem uspehu in uvrstitvi nogometne reprezentance na evropsko prvenstvo v Nemčiji sta bila gosta selektor Matjaž Kek in predsednik NZS Radenko Mijatović.
Po žrebu kvalifikacijskih skupin za evropsko prvenstvo 2024 je bilo jasno, da je to velika priložnost za slovensko reprezentanco, ki je lovila drugo uvrstitev na Euro, skupno pa četrto na katerega izmed velikih turnirjev. Na to je pred časom opozoril tudi selektor Kek, ki je lani v oddaji Pod prečko povedal, da je cilj uvrstitev na Euro. “Pot ni bila enostavna, kaj bi lahko drugega rekel po žrebu, ko so vsi začeli govoriti, da je skupina lahka in da bi bila res katastrofa, da se ne uvrstimo na evropsko prvenstvo. Igralci so spisali dobro zgodbo, s predsednikom sva se mogoče malce zaletela, bila hrabra. Na koncu se je vse izšlo. Zdaj je vse skupaj usmerjeno v pripravo. Januarja se začne dalje. V dobrem ritmu in atmosferi ter z dobro komunikacijo je to dosti lažje doseči,” je povedal tokrat.
Selektor je dodal: “Glavno mi je bilo, da stišam evforijo gledalcev. Na koncu je zadostovalo šele 22 točk, da smo se uvrstili na evropsko prvenstvo. Kar pa ni malo.”
O čem vse je v oddaji Pod prečko govoril Matjaž Kek?
O vodstvu NZS in podpori zveze:
“So stvari, ki niti v enem momentu niso skakale iz običajnega ritma. Nismo šli preko razumnih meja, tudi kar se financ tiče. Pričakovanja so nekaj drugega. Mene je navdušila že tekma proti Švedski v ligi narodov. Takrat sem vedel, da je ta ekipa sposobna. Izpeljati to z veliko pomočjo NZS, je nekaj normalnega. Pa tudi pomembnega. Izpostaviti je potrebno tudi polne tribune Stožic in dobro atmosfero. Ves čas sem govoril, da ko bo igrišče dalo podlago, bodo tribune polne. Najprej smo morali na igrišču dokazati, da si zaslužimo podporo.”
O atmosferi in spektaklu:
“Vse to so stvari, ki se morajo v določenem momentu sestaviti, so pa predpogoj. Reprezentančne tekme so kult nekega naroda. Pri nas je to malo drugače. Še vedno potrebujemo nek pogoj, da se evforija začne. Tudi fantom sem povedal, da dokler ne bomo prepričljivi na igrišču, bo preveč praznih sedežev. Po 15, 20 letih ljudje ne bodo zaupali kar od danes na jutri, če nimaš kulta reprezentance, kot jih imajo nekatere druge države. Tega se ne da kupiti. A to ni le zgodba triindvajsetih nogometašev, pač pa zgodba slovenskega športa. Končno je tudi nogomet del uspehov slovenskega športa. Čakali smo dolgo. Meni je šlo že izjemno na živce. Dejstvo je, da smo zasluženo šli na Euro. Pustili smo si dovolj prostora, da ekipa lahko še napreduje. Če bomo dobro delali, smo lahko še boljši.”
O tekmi s Kazahstanom:
“Bilo je toliko slajše, po porazu proti Danski. Na tekmi v Stožicah ni bilo niti enega vprašaja o uvrstitvi. Mislim, da je na določenih tekmah Slovenija na igrišču izgledala res dobro. To je mlada ekipa, če bomo zdržali na takem nivoju, bo Slovenija zelo konkurenčna. Največja pomanjkljivost slovenskega nogometa je vedno bila fizična moč. Če to rešimo, bomo konkurenčni.”
O primerjavi reprezentance iz leta 2009 z letošnjo ekipo:
“Tista reprezentanca je bila večkrat postavljena pod vprašaj. Neke vzporednice so se vlekle, ampak tisto je bila zrelejša generacija. Zdajšnja je unikatna, zaradi pristopa, načina razmišljanja. Takrat je bila skupina težka, imeli smo še dodatne kvalifikacije. Bilo je presenečenje, izločili smo Ruse. To zdaj pa se je vleklo od žreba. Če se ne bi zdaj uvrstili, bi bilo res potrebno vse nagnati in zamenjati. Razmišljal sem, kako pristopiti. Če se ne bi uvrstili, bi seveda bil kriv jaz. Po vsem tem času dozoriš in drugače reagiraš na stvari. Super pa je, ko imaš sigurnost. Pri fantih vidim neizmerno željo. Če najboljši golman na svetu reče, da bi si res rad želel zaigrati na velikem tekmovanju s to reprezentanco, tudi od tega veliko potegneš. Energija se je čutila. Kot se je v Ljudskem vrtu leta 2009. Tudi proti Rusom smo trpeli, proti Kazahstanu isto. Kobenhavn je zgodba, o kateri se bo še debatiralo. Nismo vedeli, kako se lotiti tekme. Novembrski ciklus je bil najslabši s strani reprezentantov. Na treningu smo videli določene zadeve in morali posredovati. Vedeli smo, da bo zelo težko, če bi v Kobenhavnu igrali na polno. Vedeli pa smo, da imajo Danci v zadnjem krogu San Marino, nas pa je čakala še tekma proti Kazahstanu.”
O vzdušju v garderobi po porazu proti Danski:
“Zame je slačilnica sveta, zato o tem ne govorim. Na zadnji tekmi nam je igral tudi remi, ki daje sigurnost, kar pa je lahko nevarno. A toliko mirnosti in organizacije, tudi s strani zveze, je bilo lepo videti. Mogoče pa je nekdo na zvezi razumel, da je treba nekaj vložiti, da nekaj dobiš. Zelo je bilo mirno, vedeli smo, da smo bili na Danskem slabi. A ostali smo mirni.”
O igralskem kadru:
“Pomembno je, da se ne zgodi panika, če kateri igralec ni na nekem nivoju. Imamo tudi igralce iz slovenske lige, ki lahko vskočijo. Morali smo reagirati. Imam občutek, ves čas, da lahko zamenjamo katerega koli igralca. Nimamo nogometaša, na katerem bi slonela naša igra. Ni bilo igralca, ki bi dal 10 golov in 10 asistenc. Vse se je porazdelilo. Ta baza nam daje sigurnost. Tudi poleti, po koncu državnih prvenstev, je vprašanje, kdo bo v optimalni formi in kdo ne.”
O Prvi ligi Telemach
O spodnjem delu PLT:
“Gledal sem tekmo Rogaška – Aluminij. Tudi v teh ekipah so zanimivi igralci, iz vidika prihajajoče januarske reprezentančne akcije. Rogaška nekajkrat izgleda dobro na igrišču, ob njem pa so porabili preveč energije. Nikoli ni bilo dobro, ko sem se kot trener ukvarjal z ostalimi stvarmi. Zaostanek je velik, a če se bodo zorganizirali, lahko pridejo do veliko točk. To je Prva liga, ki zahteva večji nivo. Tudi v organizaciji in dojemanju težavnosti lige. Nihče ne sme reči, da je Rogaška odpisana. Na igrišču sem videl kar nekaj zanimivih zadev.”
O mladih in pogojih za napredek v Sloveniji:
“Samo z mladimi ne gre, to je floskula. Problem pa je, če se bomo zadovoljili s tem, da bomo igralce v klubih zadržali do 19. leta in jih že takoj prodali za več sto tisoč evrov in samo čakali, če se bo še kdo tako izklesal kot Benjamin Šeško. Je pa tudi druga pot, kot jo je opravil Žan Karničnik. Meni v slovenskem prostoru talenta ne manjka, manjkajo pa pogoji za delo. Ko gledam ta igrišča, mi je slabo.”
O slabih igriščih:
“Prihajam iz okolja, kjer smo trenirali za golom in čakali, da se bo kaj samo zgodilo. Ko smo začeli reagirati, se je zgodila Rujevica. Če vložiš, ampak ne vzdržuješ, bo vse propadlo. Potrebno je poizkusiti. Igrišča so vsak dan na televiziji. Te slike gleda nekdo, ki bi bil pripravljen kaj vložiti, vidijo pa slabo pripravljena igrišča. Če ti mladi igralci ne bodo imeli pogojev za trening, bodo želeli čimprej pobegniti. Potem pa smo v tem, da bomo vzgajali nogometaše in jih želeli hitro prodati za 50 tisoč evrov. Samo čakati, da bo dala NZS denar za igrišče, je zame smešno. Lokalne skupnosti in klubi bodo morali najti skupni jezik. Tudi s privatnimi investitorji. Brez tega bomo znova čakali 10, 15 let. Ob vseh dobrih stvareh je takšna zadeva tema za razmišljanje. Vsi skupaj si želimo boljših pogojev. Nočem pa pomislit, kako bo reagiral Ronaldo, ko bo prišel v Stožice. Junija je bilo igrišče popolno, užitek. Dva meseca kasneje pa je vse skupaj propadlo. Potrebno je vlagati v vzdrževanje, ne pa se le s traktorjem voziti gor in dol.”
O Bravu:
“Zelo mi je všeč njihova filozofijo. Malo več rezultatske ambicioznosti bi bilo še kako prav tej mladi ekipi. A Bravo je lahko pokazatelj, da se lahko da tudi z omejenimi finančnimi sredstvi. Tudi reprezentančni seznam za Ameriko bo kmalu zunaj, boste videli, če bo zraven kakšen Bravaš.”
O Mariboru:
“Ambicije so višje kot je stanje. Ljudje so dovolj samokritični in objektivni, da se zavedajo situacije, v kateri so. V Mariboru moraš biti želen dokazovanja. Še vedno se je videlo, da je na derbiju vedno 8, 9 tisoč ljudi. Jasno je, da Maribor ne spada na četrto mesto. A ne moreš živet na tem, kar je bilo včasih. Problem je, da se ne pozabi časa iz lige prvakov. A takrat je bila neka usmeritev in se je drugače delalo. Časi so drugačni. Imajo odličnega trenerja, ki je dal skozi že vse. Mesto ima vedno podporo. Klub ima navijače, svojo kulturo in karakter, a samo s tem ne more biti nihče zadovoljen. Potrebni so uspehi.”
O čistki v Mariboru
“Nekdo je modro ugotovil, da se temelji v slovenskem nogometu postavljajo pozimi. Sprememba v strokovnem štabu pomeni tudi novo idejo. Vedno se v klubih z zamenjavo trenerja veliko spremeni. Morajo biti objektivni in realni. Sezona se bo nadaljevala zelo hitro. Vsi klubi v slovenski ligi pa živijo od prodaje. Na Reki mi je predsednik vedno dejal, da so vsi igralci na voljo za prodajo, kar mi ni bilo všeč. A takšna je realnost nogometa. Potrebno je imeti usmeritev, da ko se zgodi odhod, ne pade vse v vodo. V Mariboru vedo, v katero smer želijo. Potrebno je biti pripravljen na prestopni rok.”
O novem trenerju Kopra Aleksandru Radosavljeviću:
“Dejstvo je, da je Koper sredina, ki je vedno pomenila nekaj v slovenskem nogometu. Odločitev je hrabra, a logična. Daje veliko možnosti za lepo zgodbo. Koper je bil vedno znan po številnih dobrih nogometaših. Radosavljević je velik profesionalec. Izziv članskega nogometa je nekaj čisto drugega kot u15 nogomet. A poslanstvo zveze je pripravljati stroko za slovenski prostor. Vsak klub ima svojo vizijo in nosi svojo odgovornost. Koper ni lahka sredina, tam je dosti “pametnih”. Ljudje, ki v Kopru odločajo, dobro poznajo slovensko tržišče. Z Radosavljevićem bo Koper dobil novo energijo, nov zagon. Odločitev pozdravljam in bom z veseljem spremljal Koper. Zanimivo bo videti, želim mu vse dobro. Njegova kariera se sedaj lomi. Brez cilja in ambicioznosti ne moreš biti trener. Jasno pa je, da se tudi takšni mladi trenerji lahko hitro opečejo. Bil sem trener po Bojanu Prašnikarju v Mariboru in navijači so me marsikdaj želeli “obesiti.” Vem, kako je v takšnih situacijah.”
O Olimpiji:
“Treba jim je priznati evropsko jesen. Če kdo misli, da je to lahko, se moti. Maribor se je dolgo mučil v Evropi, da je zadržal stabilnost. Tudi kader mora biti dovolj širok. Olimpija je izgubila veliko energije z nepoznavanjem zahtevnosti igranja na vsake štiri dni. Tudi proti Lillu so igrali! Ob tem se je zgodila še menjava izjemno karizmatičnega trenerja, ki je obvladoval slovensko sceno. Olimpija je izgledala poleti zelo dobro. Zgodile pa so se tudi številne poškodbe, ki so sestavni del nogometa. Trenerske menjave iz kluba v klub v isti ligi je postala moda. To ni enostavna zgodba. Cirkus. Pusti tudi to nek pečat. Izgublja se energija. Rabiš nekaj časa, da prideš k sebi. Kar je mene osebno zadovoljilo, je tekma Olimpije v Bratislavi. Zbrali so šest točk v konferenčni ligi. Ferske otoke se je podcenjevalo. Niso lahek nasprotnik. Olimpija je s šestimi evropskimi točkami dala signal, da po spremembah in novi energiji ostaja resen konkurent za naslov v državnem prvenstvu. Zgodile se bodo spremembe, nekateri igralci hrepenijo, da zamenjajo sredino. A če se pozimi zaletiš in priletiš v slabo situacijo, je bolje vztrajati v sredini, ki ti da mirnost. A predsedniki in športni direktorji najraje ‘kasirajo’.”
O Elšniku in Olimpiji:
“Če bi bilo po moje, bi rekel, da naj Elšnik ostane. Jasno pa je, da je tudi on eden izmed tistih, ki so padli v drugem delu sezone. Na takem nivoju bo težko obstal, če bodo problemi s poškodbami. V reprezentanci smo šli v tveganje z mladim parom Elšnik-Gnezda Čerin. Oba imata še leta in leta pred seboj. Odigrala sta zelo dobre kvalifikacije.”
O nogometaših iz slovenske lige (Elšnik, Karničnik, Vidovšek, Matko, Zec …):
“Prisilili so me v razmislek, saj so kvalitetni in lahko selektorju prinesejo rezultate. Slovenska liga nosi potencial v sebi. Mi moramo za ta potencial skrbeti in ga razvijati. Klubi morajo delati z njimi in imeti pogoje. Tudi Žan Vipotnik (zdaj v Bordeauxu) je dodal svoj del v kvalifikacijah, in to zelo pomemben. Tudi Timi Max Elšnik, Žan Karničnik. Matevž Vidovšek je igral eno najpomembnejših tekem v kvalifikacijah. Sikošek tudi, čeprav je poškodovan. Ne smemo ga pozabiti.”
O Sikošku:
“Sam sem bil v svoji karieri operiran devetkrat. Kar se mu je dogajalo, ni lahko. To je borba. Poškodbe so sestavni del našega življenja, tako kot so zmage in porazi. To je temnejši del nogometa. Poškodba pa ti lahko prinese zelo veliko, če to znaš tako vzeti. Jeseni smo imeli veliko problemov, tudi z Janžo, Stojanovićem, Elšnikom. Potrebno je biti podpora poškodovanim, primer optimizma. Sikošek je bil v ligi narodov zelo standarden. Zelo bom vesel, če me bo prisilil v to, da bom pri selekciji razmišljal tudi o njem.”
O Celju:
“Zasluženo. Odreagirali so modro, tudi pri zamenjavi Alberta Riere. Prišli so ljudje, ki v drugem okolju niso uspeli. Pametno so pustili, da stvari tečejo dalje. Ni slučajno, da imajo toliko kandidatov za nastop v reprezentanci. Celje je zasluženo tam, kjer je. Pa vseeno. Deset točk naskoka, trije porazi in si v paniki. Zdaj je potrebno pametno delovati v prestopnem roku. Ekipo je potrebno pripraviti za maj in junij. Izziv se bo uvrstiti v reorganizirano ligo prvakov. Vidim velik pritisk na Celje s strani Olimpije, Maribora, mogoče tudi Kopra. A 10 točk prednosti je veliko, ne pa preveč.”
O januarski poti v ZDA in kadru:
“Prihajajo v poštev tudi igralci iz tujine. Iz klubov, ki jim bodo to pustili. Klubom smo poslali prošnje. Predvsem tistim v skandinavskih ligah, kjer se prvenstvo začne pozno. Nekateri klubi so nam dovolili, nekateri ne. Bo pa veliko igralcev iz slovenske lige. Nekateri igralci so opozorili nase. Za igralce je to velik izziv, da so zraven. Zahvalil bi se zvezi in klubom. Pravočasno smo prosili klube, če nam pustijo, da vzamemo na reprezentančni premor njihove igralce. Navdaja me z optimizmom, da se da dogovoriti tudi z dialogom. Upam, da bo to dalo nekaj nogometašev, ki bodo zanimivi tudi za marčevski in junijski termin pred evropskim prvenstvom. Nekateri so že v prvi ekipi, nekateri še mogoče bodo. Veselim se Amerike.”
O reprezentančnih terminih:
“Reprezentančna okna so že postala problem. Veliko tekem smo imeli v četrtek, v nedeljo zvečer pa so nogometaši še igrali klubske tekme. Trenirati so lahko začeli šele v sredo. To je velik problem.”
O Šešku v Bundesligi:
“Preskok iz avstrijske v nemško je veliko večji, kot smo upali in pričakovali. Openda, Poulsen in Werner so tam pred Šeškom. Stalno dokazovanje Šeška je lahko super za razvoj, manjka pa minutaža.”
Celotna oddaja Pod prečko: