S src se je odvalila skala, velika kot Triglav: Slovenija je na Euru!

Foto: Aleš Fevžer

Čakanja je konec. Štirinajst let po Ljudskem vrtu so se zgodile Stožice. Slovenska reprezentanca je v mrzlem novembrskem večeru pred rekordnim številom gledalcev na največjem stadionu v naši deželi uvrstila na evropsko prvenstvo v Nemčiji. A za to je bilo potrebno garati, trepetati in vztrajati do konca. Oziroma do 86. minute, ko je sijajen gol odločitve dosegel Benjamin Verbič.

Drugače očitno ne gre. Drugače kot z veliko nogometno dramo. A če je bilo v slovenskem nogometu toliko teh dram, ki so se spremenile v tragedijo, je bilo tokrat drugače. Ta drama je imela srečen konec. Oziroma naslednje poglavje. Tega bo Slovenija pisala na evropskem prvenstvu v Nemčiji. Po dolgih štirinajstih letih in popolni menjavi generacije bo naša izbrana vrsta znova del nekaj zares velikega.

Nervoza, nervoza, nervoza

Začetek tekme je sicer bil tak, kot smo pričakovali. Slovenija je hitro prevzela pobudo na igrišču in Kazahstance stisnila pred njihov kazenski prostor. Domači so prvič nevarno zapretili v sedmi minuti, ko je z roba kazenskega prostora sprožil Petar Stojanović, a zgrešil vrata Igorja Šatskija. Slovenci so dokazovali, da so boljši od nasprotnika, a nervoza v zraku je bila tako intenzivna, da bi jo ‘lahko rezal z nožem”. To je vplivalo tudi na igro Slovenije, ki je bila precej previdna. Vložek je bil ogromen.

Napetost, živčnost, nervoza, vse to še je stopnjevalo. V 24. minuti je po kotu do neoviranega strela z glavo prišel Jan Mlakar, a iz dane situacije zelo slabo zaključil in žogo poslal daleč preko gostujočih vrat. Podobno uslugo je v 28. minuti Sloveniji ‘vrnil’ Islam Česnokov. Naša obramba je nanj popolnoma pozabila, slednji pa je z glavo meril naravnost v dobro postavljenega Jana Oblaka.

Slovenci so še naprej držali žogo na polovici nasprotnika, a redko prihajali do priložnosti. V 34. minuti je v kazenski prostor Kazahstana pritekel Žan Karničnik, a je Šatski s pravočasnim izhodom iz vrat njegov strel odbil v kot. Kazahstanci so nato poskrbeli, da je slovenskim navijačem zaledenela kri. Kapetan Abzal Bejsebekov je neoviran sprožil z dvanajstih metrov, a je sijajni Oblak njegov strel odbil.

Potem pa … Trenutek odrešitve. Tekla je 40. minuta, ko je proti kazenskem prostoru poletel dolga žoga iz slovenske obrambe. Nepopustljivi Petar Stojanović je tekel, tekel in še enkrat tekel. Brez razmišljanja, do konca. In dočakal napako Sergeya Malija. Slednji se je najprej zapletel, nato pa zelo nerodno kresnil po nogah nogometaša Sampdorie. Sodniku Simonu Marciniaku je to ušlo, sobi za VAR pač ne. Poljskega delivca pravice so pomočniki poklicali na ogled posnetka in potem dvoma ni bilo. Čeprav so kazahstanski novinarski kolegi jezno pogledovali proti VIP tribuni, na kateri je bil predsednik Uefe Aleksander Čeferin, je v sodobni realnosti video sodnikov tako nerodno brco po nogah nemogoče spregledati.

Slovenija je dobila na voljo enajstmetrovko, ki jo je pri svojih rosnih 20 letih v slogu super veterana rutinirano v gol spremenil Benjamin Šeško.

Zgodilo se je tisto, kar se ne bi smelo

Med polčasom je v Stožicah vladalo prešerno vzdušje. Smeh, veselje, sreča. V 47. minuti je bilo teh čustev konec. Vrag je odnesel šalo, Kazahstan je izenačil. Slovenska obramba je ‘ostala v slačilnici’, njeno popolno nezbranost pa je izkoristil Ramazan Orazov. Tisti Ramazan Orazov, ki je poleti svojo srečo iz daljnega Kazahstana prišel iskat ravno v Slovenijo, kjer nosi dres Kopra. Da je bila vse skupaj še bolj zgodba, ki jo lahko spiše samo nogomet, je bil to njegov prvenec v majici z državnim grbom.

Slovenci so k sreči hitro strnili svoje vrste. V 53. minuti je s prostega strela krasno meril Gnezda Čerin, a je Šatski njegov strel odbil. Naslednjo veliko priložnost so imeli Slovenci, ki so znova povsem zagospodarili na zelenici, v 60. minuti. Po fliperju v gostujočem kazenskem prostoru je do strela z sedmih metrov prišel Jaka Bijol, a je s tribun izvabil le razočarane vzdihe. Na golovi črti je namreč novo vodstvo Slovenije preprečil eden izmed gostujočih branilcev.

Namesto mirnega zaključka se je nervoza samo še stopnjevala. Kazahstanci so dobili zagon, slovenska igra je začela razpadati. V 70. minuti je ob znova preveč pasivni obrambi Slovenije še enkrat sprožil Orazov, tokrat je meril naravnost v Jana Oblaka.

Junak, ki ga nihče ni pričakoval

Srce je razbijalo, tolklo, nohtov ni bilo več na rokah, las pa ne na glavi. Nato pa je udaril. Benjamin Verbič. Nogometaš, ki bil v zadnjem obdobju zaradi vseh mogočih težav v senci slovenskih junakov, ki so nas peljali proti Euru. Tokrat pa je Vojničan dokazal, zakaj ga selektor Matjaž Kek tako ceni. Ker ima potezo več in to je njegov zaključek v 86. minuti nedvomno bil. Stojanović je podal, slovenska sedmica pa potegnila v sredino in udarila. V malo mrežico. Slovenija je povedla z 2:1 in od srca se je odvalila skala, velika kot Triglav.

Zaključek tekme je tako vendarle minil brez drame. Slovenija je na Euru 2024!