Prihod Josipa Iličića v NK Maribor - s seboj prinaša 97 golov v prvi italijanski ligi, sedem golov v Ligi prvakov, bogato reprezentančno izkaznico in predvsem zvezdniško ime - je zagotovo eden najbolj odmevnih v zgodovini prve slovenske nogometne lige. Preverili smo, kdo od velikih imen je tukaj že igral.

Robert Prosinečki

Brez dvoma največje ime, ki je igralo v slovenski ligi. Nekdanji član Barcelone in Real Madrida, dolgoletni hrvaški reprezentant, ki je igral na treh svetovnih prvenstvih in leta 1998 osvojil bron, nastopil je tudi na evropskem prvenstvu 1996 in bil evropski prvak s Crveno zvezdo leta 1991.

Konec sage: Josip Iličić se vrača v Maribor

Nogomet

5. Okt 2022 1

Nogomet

5. Okt 2022 1

Osvojil je tudi nagrado za najboljšega nogometaša mladinskega svetovnega prvenstva 1987, na katerem je z Jugoslavijo osvojil naslov. Leta 1991 je bil peti v izboru za zlato žogo in četrti na podelitvi nagrad za najboljšega igralca leta na svetu s strani Fife.

V Olimpijo Jurija Schollmeyjerja prišel poleti leta 2002, neposredno po nastopu na svetovnem prvenstvu 2002 na Japonskem in v Južni Koreji. V Ljubljani je zdržal le eno leto in v prvenstvu v 23 nastopih zabil tri gole. Enega, odločilnega v finalu za lovoriko, je v štirih nastopih prispeval v pokalu. Prvenstvo je Olimpija končala na tretjem mestu.

Danijel Pranjić

Poleti leta 2016 je v Kopru nekoliko nepričakovano pristal nekdanji nogometaš Bayerna (85 tekem), s katerim je osvajal naslove in bil dvakrat finalist Lige prvakov, in Panathinaikosa (108 tekem), tudi z njim je bil grški prvak. Tudi dolgoletni hrvaški reprezentant, v kockastem dresu je odigral 58 tekem in zabil en gol. Zaigral je na dveh evropskih in enem svetovnem prvenstvu.

Za Koper je v zanj katastrofalni sezoni, ki jo je končal na šestem mestu, poleti 2017 pa zaradi finančnih težav moral iz lige, igral le eno leto. V sezoni 2016/17 je v prvi slovenski ligi zbral 20 tekem in dosegel en gol. V pokalnem tekmovanju ni igral.

Albert Riera

Španec, ki zdaj v slovenski ligi navdušuje v vlogi trenerja, je s prihodom v Slovenijo šokiral leta 2015, pri nas pa igral za kar dva kluba. S seboj je v slovensko ligo prinesel nastope in lovorike v dresih Liverpoola, Manchester Cityja, Galatasarayja, Olympiacosa, Espanyola, Bordeauxa in seveda španske reprezentance. Občasni reprezentant je bil v času njenih največjih uspehov, ko so Španci med letoma 2008 in 2012 povezali neponovljive tri naslove na velikih tekmovanjih.

V Sloveniji je v vlogi nogometaša zdržal le eno sezono. V prvi polovici je za Zavrč odigral 12 prvenstvenih tekem in dosegel en gol. Za remi proti Mariboru v Ljudskem vrtu s 3:3. Januarja 2016 je prestopil v Koper, za katerega pa je nastopil le enkrat in se potem upokojil. Dvakrat, ob enem zadetku, je za Zavrč zaigral tudi v pokalu.

Milivoje Novaković

Februarja 2016 je, potem ko je bil sprva blizu Olimpije, pri kateri je začel nogometno pot, šokiral s prestopom v Maribor, kamor ga je zvabil Zlatko Zahović.

V Ljudski vrt je prišel napadalec z bogato nogometno izkaznico. Zabijal je gole v prvi nemški ligi (44), v Južni Koreji in v Bolgariji, predvsem pa v reprezentanci, za katero je takrat še igral. S 32 goli je njen drugi najboljši strelec v zgodovini, v času prestopa je bil na njegovem računu le eden manj.

Za Maribor je v 47 nastopih v vseh tekmovanjih dosegel 19 golov in prispeval pet asistenc. Osvojil je tudi dve lovoriki. Leta 2016 je bil z vijoličastimi pokalni, leto za tem pa še državni prvak. V vijoličastem dresu je igral leto in pol, potem pa poleti 2017 zaključil kariero in odšel v pokoj.

Sebastjan Cimirotić

Leta 2003 se je v slovensko ligo po vsega dveh letih vrnil nekdanji velik ljubljenec navijačev Olimpije, ki je le leto dni pred tem postal strelec zgodovinskega prvega gola za Slovenijo na svetovnih prvenstvih. Sezono pred tem je igral za italijanski Lecce, pri katerem je izkusil tamkajšnje prvoligaško tekmovanje, ki je tedaj veljalo za najboljšega na svetu.

Kako se je v Olimpiji obnesel? Sprva ne najbolje. V sezoni 2003/04 je v 11 nastopih dosegel le en gol. Prva polovica sezone 2004/05 je bila precej boljša, v zelenem dresu je v 15 prvenstvenih tekmah zadel sedemkrat, potem pa se v začetku leta 2005 preselil k ambicioznemu Celju. Sezono je končal z 10 goli v 20 nastopih, se pozneje preselil v Južno Korejo in splitski Hajduk, leta 2006 pa se vrnil nazaj v Slovenijo in z Domžalami postal prvak. Ob koncu kariere je v Sloveniji spet igral še za Olimpijo in Ljubljano.

Miran Pavlin

Tudi nekdanji dolgoletni slovenski reprezentant je v Olimpijo prišel v nepozabni sezoni 2002/03, in sicer neposredno iz Porta, h kateremu je prestopil po evropskem prvenstvu 2000, na katerem je blestel in zabil gol. Igral je tudi na svetovnem prvenstvu 2002 in v prvi nemški ligi.

Pri Olimpiji je zdržal le polovico leta in zanjo odigral vsega šest prvenstvenih tekem, potem pa se preselil nazaj v tujino, na Ciper. Že leto pozneje je prišel spet nazaj v Olimpijo in ji pomagal na poti od pete do prve lige, ki jo je čakala po propadu leta 2005. Leta 2009 je odšel v Koper in bil eden njegovih glavnih členov ob pohodu na naslov prvaka v sezoni 2009/10.

Senijad Ibričić

Najbolj dolgotrajni zvezdnik, ki je presenetil s prihodom v slovensko ligo, je nekdanji dolgoletni bosanski reprezentant, ki je v njej še vedno. Od letos poleti je športni direktor Domžal, za katere je nastopal med letoma 2017 do 2022 in s 49 goli v 185 nastopih postal eden boljših igralcev v njihovi zgodovini.

V Slovenijo je leta 2016 prišel, ko je oblekel dres Kopra, za katerega je odigral 30 tekem in dosegel šest golov. Pred tem je vrsto let nastopal v prvi turški, ruski in hrvaški ligi, v kateri je blestel kot član splitskega Hajduka, pri katerem uživa status ikone. Za reprezentanco Bosne in Hercegovine je odigral 43 tekem.

Tomo Šokota

Nekdanji hrvaški reprezentant, ki je nastopil na evropskem prvenstvu 2004 in bil eden od najbolj zaslužnih, da so Hrvati na njem sploh nastopili – na odločilni tekmi dodatnih kvalifikacij je proti Sloveniji v Ljubljani je prispeval asistenco za gol Dada Prša -, je v prvo slovensko ligo prišel leta 2010.

V njegovi nogometni izkaznici so bili takrat številni goli v dresu Benfice iz Lizbone, na Portugalskem pa je igral za še enega velikana, Porto. Gole je v majici Lokerena zabijal tudi v Belgiji in kot član zagrebškega Dinama v prvi hrvaški ligi. Za Olimpijo je igral le eno sezono in v 20 nastopih zadel osemkrat.

Branko Ilić

Dolgoletni slovenski reprezentant (64 nastopov in en gol) se je domov vrnil v času Milana Mandarića februarja 2017 in zaključil svoje desetletno popotovanje po tujini. Igral je v prvi španski (Betis), prvi ruski (Lokmotiva in FC Moskva), izraelski (Hapoel Tel Aviv), srbski (Partizan Beograd), ciprski (Anorthosis) in tudi japonski ligi (Urawa Reds), iz katere je tudi prišel nazaj v Slovenijo. Pohvalil se je lahko s številnimi lovorikami in tudi z igranjem v Ligi prvakov.

Njegovo drugo obdobje pri Olimpiji je trajalo dve leti, v tem času je kot kapetan osvojil dvojno krono leta 2018. V zeleno-belem dresu je zbral okroglih 60 nastopov v vseh tekmovanjih, potem pa januarja 2019 odpisan in se za kratek čas preselil na Dansko (Vejle). Poleti se je vrnil v Slovenijo, v Domžale, kjer je pred odhodom v tujino prav tako igral, tam zdržal eno sezono in se pred dvema letoma upokojil.

Mladen Rudonja

Še en pomemben akter zgodovine slovenskega nogometa, ki je leta 2002 pristal pri Olimpiji. Le pol leta za tem, ko je na povratni tekmi dodatnih kvalifikacij v Bukarešti Romuniji zabil gol za prvi nastop Slovenije na svetovnih prvenstvih, na katerem je seveda tudi zaigral.

V Ljubljano je nekdanji dolgoletni reprezentant (64 tekem) prišel neposredno iz angleškega Portsmoutha, pred tem je gole zabijal v belgijski prvi ligi za St. Truiden. V Olimpiji, h kateri se je potem vrnil v času preboja iz nižjeligaških tekmovanj, je igral dve leti in v tem obdobju v vseh tekmovanjih v 51 nastopih dosegel pet golov.

Milko Djurovski

Legenda beograjskega Crvene zvezde in Partizana, ki status ikone še danes uživa tudi na Nizozemskem(igral je za Groningen), je v Slovenijo prišel ob začetkih tukajšnje nogometne lige.

V sezoni 1993/94 je makedonski virtuoz, ki je bil tudi jugoslovanski reprezentant, za Maribor odigral devet tekem in zabil štiri gole, leto pozneje pa je v prvi slovenski ligi štiri gole dosegel v desetih nastopih. Pozneje je v Sloveniji tudi ostal, igral v nižjih ligah za Malečnik, Slovensko Bistrico in v sezoni 2004/05 odigral dve prvoligaški tekmi za Ljubljano.

Pred leti je bil krajši čas tudi trener Maribora, v Sloveniji pa vodil še Zavrč in ptujsko Dravo.