Komentar po včerajšnji sijajni zmagi slovenske reprezentance proti Portugalski (2:0), ki je ljubitelje nogometa opozorila na to, da za dober nogomet v Stožicah k nam ni treba priti Ronaldu.
“Naj pridejo v Stožice gledat Ronalda in vidijo pravo Slovenijo” smo zapisali v včerajšnjem napovedniku tekme med Slovenijo in Portugalsko. Saj nam ne uspe vedno in bi se radi oklicali za kakšne Nostradamuse, ampak včeraj smo zadeli žebljico na glavico.
Če se najprej ustavimo pri prvem delu tega naslova, ni nobenega dvoma o tem, da je velik del včerajšnjega nogometnega avditorija v Stožice prišel zgolj in samo zaradi Cristiana Ronalda. Ne gre za obsojanje, nenazadnje smo to tudi pričakovali, vendarle gre za globalno super zvezdo in enega največjih športnikov sveta. Tistim, ki so nogomet spremljali samo v teh dneh, smo, malo za šalo, malo za res, pripravili tudi zgodbico o tem, kdo sploh je sloviti Portugalec, ki je s svojim prihodom obnorel Slovenijo.
Ronaldomanija pa je imela sinoči v Stožicah vendarle tudi negativen učinek. Zanj je pravzaprav ‘kriv’ kar Ronaldo sam, saj je odigral praktično v celoti anonimno tekmo, njegovi navijači pa so tako večji del srečanja nemo gledali, kako njihov junak nemočno protestira ob sodnikih in izgublja dvoboje z motiviranimi Slovenci. Vzdušje v Stožicah je bilo posledično res gledališko. Ko so združeni navijači Slovenije začeli bledega zvezdnika provocirati z vzkliki “Messi, Messi”, pa so jim začeli gledalci v Stožicah celo – žvižgati.
No, sinoči bi si člani slovenske reprezentance vsekakor zaslužili, da bi nogometno občinstvo prišlo v Stožice zaradi njih in jih bolj glasno podprlo. Jaka Bijol je tolikokrat opevanemu Ronaldu z dvema krepkima po nogah takoj pokazal, kaj ga ta večer čaka v Ljubljani. Jan Oblak je imel manj dela, kot je pričakoval, a ga je opravil brezhibno. Andraž Šporar in Benjamin Šeško sta neutrudno tekala za žogami iz slovenske obrambe in pogumno iskala načine, kako ogroziti nasprotnikov gol. Sandi Lovrić in Timi Max Elšnik sta se ‘stepla’ s Portugalci in onemogočala, da razvijejo svojo igro, član Olimpije pa je za nameček še žogo pospravil v nasprotnikovo mrežo. V slogu njegove najljubše nogometne oddaje Pod prečko, kakopak.
Žan Karničnik, ki je, ko je bil Ronaldo na vrhuncu slave, v tretji slovenski ligi igral za drugo ekipo Maribora, je kot predstavnik Prve lige Telemach postal ne le član reprezentance ampak steber te generacije, ki včeraj ni dal dihati portugalskim virtuozom z okroglim usnjem. Adam Gnezda Čerin pa … zmanjkuje nam presežkov za tega nogometaša, ki igra na v sodobnem nogometu najbolj anonimni poziciji sredine igrišča, a svojo vlogo v reprezentanci in v Panathinaikosu opravlja tako popolno, da je zrel za velik, velik korak naprej v svoji karieri.
Te vrstice pa niso le ogledalo navijačem, ampak tudi medijem. Da nas bo morda v prihodnje bolj kot to, kje bo spal, kaj bo jedel in s katerim gelom za lase si bo pričesko uredil Ronaldo, zanimalo, kako je na tekmo pripravljen Jan Oblak. In zakaj je Benjamin Šeško znova tako vesel, da je v Sloveniji. Pa kako bo skušal nasprotnikovo mrežo zatresti Andraž Šporar in kaj se je zgodilo s Petrom Stojanovićem, da je redno začel igrati v svoji Sampodrii, ki je posledično trikrat zapored zmagala v Serie B in se kar naenkrat spet bori za uvrstitev med italijansko elito.
Saj ne, da smo to povsem spregledali, a Ronaldo je tako zelo zapolnil naše vrstice, čute in usta, da so se te zgodbe kar malce izgubile. Če bo slovenska nogometna reprezentanca igrala tako, kot je sinoči, potem pa ni razloga, da vse te pompozne vrstice ne bi na podoben način, kot je te dni v Sloveniji ‘špricalo’ vse o slovitem Ronaldu, poveličevale naše nogometaše.
Zato, fantje, hvala za to sladko zaušnico.
Komentar avtorja ne izraža nujno mnenja celotnega uredništva.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje