Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Nekoč evropska velesila v ekipnih športih z žogo, danes le še oddaljen spomin. Podoba slovenskih klubov v evropskih tekmovanjih je klavrna, kot že dolgo ne in zmage redke. Časi, ko so Celje Pivovarna Laško, Smelt Olimpija, ACH Volley in NK Maribor uživali strahospoštovanje nasprotnikov so davno mimo.
Za tokratno sobotno analizo smo si izbrali štiri najpriljubljenejše in za Slovenijo tudi najuspešnejše ekipne športe – nogomet, košarko, rokomet in odbojko – ter nastope v letošnji sezoni primerjali z zlatimi časi. Slovenski klubi so nekdaj redno nastopali na najvišji ravni evropskih tekmovanj, z izjemo nogometa, kjer je za zdaj edini slast igranja v ligi prvakov okusil Maribor.
Vijoličasti so se v skupinski del prebil trikrat, v sezonah 1999/00, 2014/15 in 2017/18. Jesen sta sicer poleg nekdanjih serijskih slovenskih prvakov dočakala le še Mura in letos premierno Olimpija. Oba sicer v konferenčni ligi, ki je dva razreda pod ligo prvakov.
Medtem ko v rokometu in odbojki Slovenija ohranja reden stik z evropsko elito – letos z RK Celje Pivovarna Laško in ACH Volley – tega za košarko že dolgo ne moremo trditi. Cedevita Olimpija je redna članica evropskega pokala, ki je v evropski piramidi drugo najmočnejše tekmovanje za evroligo. Nazadnje so zmaji v družbi najboljših nastopali v sezoni 2012/13, tako ima od omenjenih štirih športov prav košarka v Sloveniji najdlje trajajoč post brez bojev proti evropski smetani, letos teče že enajsta sezona.
V skupinskih delih lige prvakov v rokometu in odbojki, evropskega pokala v košarki in konferenčne lige v nogometu so štirje slovenski klubi to jesen iztržili porazno bilanco. Na vsega skupaj 30 tekmah so zabeležili zgolj dve zmagi. Obe je vpisala NK Olimpija. Medtem ko so Cedevita Olimpija, ACH Volley in RK Celje na 24 tekmah družno vpisali 24 porazov. Priča smo žalostni podobi slovenskih klubov na najvišji evropski ravni.
Nogomet
Najvišja raven tekmovanja: liga prvakov
Zadnja slovenska udeležba: 2017/18 (NK Maribor)
Udeležba v sezoni 2023/24: Konferenčna liga (3. raven)
Bilanca v skupinskem delu 2023/24: 2 zmagi, 0 remijev, 4 porazi (NK Olimpija)
Slovenija je evropski led prebila leta 1999, ko je Maribor, takrat še v precej zahtevnejši poti do skupinskega dela lige prvakov, senzacionalno izločil Genk in Lyon. Spomin na kvalifikacije je 24 let pozneje skoraj kot osvojena evropska lovorika, tako velik podvig je uspel četi Bojana Prašnikarja na razprodanem Ljudskem vrtu. Francoskega velikana so Mariborčani porazili tako v gosteh kot na povratni tekmi v štajerski prestolnici, kjer je prvega od dveh golov dosegel zdajšnji trener Ante Šimundža.
Zlati časi za slovenski klubski nogomet so prišli v obdobju od leta 2011 do 2018. Znova v režiji NK Maribor. Tri zaporedne uvrstitve v evropsko ligo, ob tretji tudi zgodovinski preboj v izločilne boje in nato še dve uvrstitvi v ligo prvakov. Arhitekt uspehov je bil v vlogi športnega direktorja legendarni Zlatko Zahović. Na klopi sta se izmenjala Darko Milanič in Šimundža. Ključne gole je zabijal Marcos Tavares. V golu je blestel Jasmin Handanović. Časi, ki se danes zdijo skoraj neponovljivi.
Pot v evropska tekmovanja je zadnja leta postala celo lažja, a zgolj za državnega prvaka, ki ima ob skoku čez prvo oviro nato na voljo tri zaključne žogice za evropsko jesen. Le eno dodatno napredovanje zagotavlja vsaj konferenčno ligo. To je prva izkoristila Mura v sezoni 2021/22, ko je vpisala tudi eno najodmevnejših zmag v zgodovini slovenskega klubskega nogometa. Po zadetkih Tomija Horvata in Amadeja Maroše je novembra 2021 padel Tottenham.
Kot drugi so nato naslov prvaka vnovčili še Ljubljančani. Kot Prekmurci so se prebili do konferenčne lige in svojo prvo uvrstitev v skupinski del obeležili z dvema zmagama – proti Klaksviku in Slovanu Bratislavi.
Košarka
Najvišja raven tekmovanja: evroliga
Zadnja slovenska udeležba: 2012/13 (KK Union Olimpija)
Udeležba v sezoni 2023/24: EuroCup (2. raven)
Bilanca v skupinskem delu 2023/24: 0 zmag, 12 porazov (KK Cedevita Olimpija)
Slovenija je imela po osamosvojitvi košarkarskega velikana, ki je širom Evrope užival velik ugled. Sprva kot Smelt in nato še kot Union Olimpija. Največji uspeh ima že zelo dolgo brado. Leta 1997 so se zmaji pod vodstvom legendarnega Zmaga Sagadina prebili celo na zaključni turnir četverice v Rimu in tam osvojili 3. mesto. Takratna zasedba je bila zastrašujoča: Vladimer Stepania, Ariel McDonald, Rašo Nesterović, Marko Milić, Marko Tušek, Dušan Hauptman, Jaka Daneu, Roman Horvat in Mario Kraljević.
Slovenska udeležba se je v evroligi nadaljevala vse do sezone 2012/13. Zadnjič so se zmaji sicer vsaj do četrtfinala prebili v sezoni 2000/01, ko je v zeleno-belem dresu blestel Sani Bečirović, ob pomoči Emilija Kovačića, Bena Udriha, Jirija Welscha, Primoža Brezca in drugih.
V naslednjih 12 sezonah so se Ljubljančani le še štirikrat prebili med najboljših 16 ter se nato poslovili od evropske košarkarske elite. Po združitvi z zagrebško Cedevito zadnjih pet sezon nastopajo v EuroCupu, nekakšni drugi ligi evrolige, kjer pa so se v končnico prebili le enkrat – v sezoni 2021/22 so izpadli v četrtfinalu.
Letošnja sezona je še druga v nizu katastrofalnih. Lani so v skupinskem delu zaključili z izkupičkom 3-15, letos so že pri 0-12, skupno pa niz porazov iz lanske sezone traja že neverjetnih 17 tekem. Najverjetneje so zadnje sezone edini slovenski predstavnik v Evropi, katerega proračun je primerljiv z nekaterimi klubi in tudi ni najmanjši v evropskem pokalu.
Rokomet
Najvišja raven tekmovanja: liga prvakov
Zadnja slovenska udeležba: 2023/24 (RK Celje Pivovarna Laško)
Bilanca v skupinskem delu 2023/24: 0 zmag, 10 porazov
Za razliko od košarke in nogometa, ima Slovenija v rokometu praktično ves čas klub med elito. Z redkimi izjemami njene barve zastopajo Celjani, ki se lahko hkrati kot edini od vseh pohvalijo, da so osvojili ligo prvakov. Po seriji uvrstitev v polfinale v 90. letih je šampionsko moštvo malce manj pričakovano zraslo v sezoni 2003/04, ki je bila tudi prva v novi dvorani Zlatorog.
Le kdo se ne spomni rumeno-zelene zasedbe, ki jo je s klopi vodil Miro Požun, medtem ko so na parketu blesteli takratni najboljši rokometaš na svetu Sergej Rutenka, legendarni vratar Dejan Perić, klubska legenda Edi Kokšarov, pa Uroš Zorman, Matjaž Brumen, Renato Vugrinec, Miladin Kozlina, Jure Natek …
Danes so Celjani le še sodelujoči, ne pa tudi konkurenčni najboljšim. Zadnjič so v četrtfinalu zaigrali daljnega leta 2006. Pivovarji ugleda evropskega velikana že dolgo ne uživajo več, letos so po 10 krogih še brez zmage, lani so iztržili le tri na 14 obračunih, medtem ko je bilanca v zadnjih petih sezonah poraznih 13 zmag, en remi in kar 53 porazov.
Odbojka
Najvišja raven tekmovanja: liga prvakov
Zadnja slovenska udeležba: 2023/24 (ACH Volley)
Bilanca v skupinskem delu 2023/24: 0 zmag, 4 porazi
Podobno kot Celjani v rokometu, so v odbojki stalnica lige prvakov serijski slovenski prvaki ACH Volley. Nekdanji blejski klub je zlate evropske čase doživljal tik pred uradno selitvijo v slovensko prestolnico, čeprav je tekme lige prvakov tam igral že prej. Največji klubski uspehi so prišli od leta 2007 do 2010.
Začelo se je z osvojitvijo pokala Top teams, predhodnika današnjega pokala CEV. Ne gre za ligo prvakov, tekmovanje je denimo primerljivo z nogometno evropsko ligo in košarkarskim evropskim pokalom. Na klopi je sedel Kanadčan Glenn Hoag, medtem ko so na parketu blesteli Matevž Kamnik, Jasmin Čuturič, Andrej Flajs, Mitja Gasparini, Sebastijan Škorc, Matija Pleško in drugi, iz ozadja se je prebijal še supertalent Tine Urnaut.
Tri leta pozneje je pod vodstvom Dragana Baltiča ACH zaigral na zaključnem turnirju lige prvakov in zasedel končno 4. mesto. Blesteli so Matevž Kamnik, Alen Pajenk, Alen Šket, Andrej Flajs, Dejan Vinčič …
Letos je ACH po štirih krogih skupinskega dela še brez zmage. Podobno kot vsi ostali slovenski klubi se spopada s pomanjkanjem sredstev, proračuni tekmecev so višji za večkratni količnik, letos jim je žreb namenil še izjemno težko skupino. Lani so denimo iztržili dve zmagi in štiri poraze. Sicer pa je tudi ACH v družbi elite zadnja leta žal bolj statist, za zadnjo uvrstitev v končnico moramo časovnico zavrteti vse do sezone 2012/13.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!