Slovenski trenerji v tujini: Kdo so in kako jim gre?

FOTO: Profimedia.

Preverili smo, kdo od slovenskih nogometnih trenerjev je trenutno zaposlen v tujini in kako jim gre.

Luka Elsner: Le Havre (Francija, 1. liga)

Trenutno zagotovo slovenski trener, ki najbolje kotira v tujini. Lani je Le Havre popeljal v prvo francosko ligo, potem ko je v drugoligaški konkurenci prehitel vse klube in bil izbran za najboljšega trenerja sezone, nase pa opozarja tudi v tej sezoni.

Le Havre, ki se po klubskem proračunu ne more primerjati z veliko večino francoskih prvoligašev, je po polovici sezone na 11. mestu v francoski Ligue 1, v kateri nastopa 18 klubov. Na 17 tekmah je zbral 4 zmage, 7 remijev in 6 porazov.

Mladi, 41-letni trener, ob Bojanu Prašnikarju edini Slovenec, ki je vodil klub iz kake od petih najboljših evropskih lig, ima le en cilj, Le Havre želi ohraniti v prvoligaški konkurenci.

“Nujno je, da v tej sezoni obstanemo v prvi ligi, saj bo potem veliko lažje poskrbeti za višji proračun, ki je na tej ravni nujen,” kot je dejal v nedavnem intervjuju za Sportklub.

V igri je tudi še v pokalu, v katerem ga sploh prvi nastop v tej sezoni čaka v nedeljo, ko bo v prvi tekmi letošnjega leta v šestnajstini finala Le Havre gostil drugoligaša Caen.

Srečko Katanec: reprezentanca Uzbekistana

Naš nekdanji selektor, ki je Slovenijo v prvem mandatu popeljal na evropsko in potem še svetovno prvenstvo, je po drugem odhodu s slovenske klopi konec leta 2017 najprej dve leti precej uspešno vodil Irak, zdaj pa od avgusta 2021 sedi na klopi Uzbekistana.

V 27 tekmah v vlogi selektorja te azijske reprezentance je do zdaj zbral 17 zmag, 4 remije in 6 porazov. Najbolj odmevna rezultata, ki ju je dosegel, sta remija proti Mehiki (3:3) In zmaga nad Kitajsko (1:0). To sta bili prijateljski tekmi, je pa 60-letnik, ki je legenda slovenskega (in jugoslovanskega) nogometa, z Uzbekistanom nanizal še kar nekaj dobrih rezultatov.

Uzbekistan je lani poleti popeljal do finala pokala Centralne Azije, v katerem je izgubil proti Iranu z 0:1, prav tako pa mu gre za zdaj zelo dobro v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2026 in azijski pokal 2027. Uzbekistan je po zmagi nad Turkmenistanom v gosteh in remijem z Iranom doma s štirimi točkami z Iranom trenutno vodilni od štirih ekip v svoji skupini.

Prvouvrščeni reprezentanci si avtomatično zagotovita nastop na naslednjem azijskem pokalu, prav tako pa se uvrstita v zaključni del kvalifikacij za naslednje svetovno prvenstvo, v katerem se bosta iz treh skupin s po šestimi na mundial neposredno uvrstili prvouvrščeni, medtem ko tretjo in četrto čakajo dodatne kvalifikacije.

Uzbekistan se od leta 1996, ko se je začel potegovati zanj (prej je bil del Sovjetske zveze), na svetovno prvenstvo ni uvrstil še nikoli.

Darko Milanič: FC Baniyas (ZAE, 1. liga)

Najuspešnejši trener v zgodovini slovenske lige in tudi NK Maribor je po odhodu iz Ljudskega vrta najprej uspešno deloval na Slovaškem (Slovan Bratislava), nekoliko manj uspešen pa je bil na Cipru (Pafos in Anorthosis), potem pa lani poleti presenetil s selitvijo v Združene arabske Emirate. Sedel je na klop tamkajšnjega prvoligaša FC Baniyasa.

56-letni Izolčan, ki je bil kar šestkrat slovenski državni prvak, z Mariborom pa zaigral tudi v ligi prvakov in dvakrat v skupinskem delu lige Europa, je v 14 tekmah v vlogi trenerja kluba iz Abu Dabija do zdaj zbral 5 zmag, 2 remija in 7 porazov.

V prvenstvu je Baniyas pod njegovim vodstvom na 12 tekmah zbral 16 točk in je trenutno na osmem mestu v konkurenci 14 prvoligašev. Lani je prvenstvo končal na 11. mestu.

Iz ligaškega pokala je Baniyas po porazu proti Al Jaziri izpadel v osmini finala.

Mitja Mörec: Floridsdorfer AC (Avstrija, 2. liga)

V slovenski nogometni javnosti nekoliko neopaženo čez severno mejo trenersko kariero gradi nekdanji dolgoletni slovenski nogometni legionar in tudi reprezentant. Potem ko je v Avstriji končal igralsko kariero in bil pred leti nekaj časa športni direktor Mure, je ta 40-letni Prekmurec zdaj že skoraj tri leta trener avstrijskega drugoligaša Floridsdorferja.

Njegov trener je postal v zaključku sezone 2020/21, ga sezono za tem popeljal do drugega mesta v drugi avstrijski ligi (med elito se prebije le prvak), prejšnjo sezono končal na šestem mestu, v tej pa je trenutno peti. Iz pokala je že izpadel.

Do zdaj je nekdanji branilec, ki se lahko pohvali s 14 nastopi v dresu članske reprezentance Slovenije, Floridsdorfer vodil na 91 tekmah. V tem času je zabeležil 49 zmag, 20 remijev in 22 porazov.

Floridsdorfer, ki ima sicer bogato zgodovino in je bil daljnega leta 1918 celo avstrijski prvak, se je med drugoligaše po letih nastopanja v nižjih ligah vrnil šele pred šestimi leti.

Simon Rožman: Sarajevo (BiH, 1. liga)

Potem ko je po uvodnih štirih tekmah nove sezone skupaj s športnim direktorjem Senijadom Ibričićem konec julija lani čez noč presenetljivo zapustil Domžale, je pristal na klopi verjetno največjega bosanskega kluba Sarajeva. Ta se lahko pohvali s petimi naslovi državnega prvaka Bosne in Hercegovine, dvakrat pa je bil prvak tudi v nekdanji močni jugoslovanski ligi.

Nekdanji trener Domžal, Celja in tudi Maribora je v svoji drugi izkušnji na tujem, potem ko je pri Rijeki pustil dober vtis, v 18 tekmah zbral 11 zmag, tri remije in štiri poraze.

V prvenstvu je s Sarajevom po prvi polovici sezone trenutno na četrtem mestu. Na tem mestu so Sarajevčani, ki so pod njegovim vodstvom v prvenstvu nanizali 10 zmag, 3 remije in 4 poraze, končali tudi zadnji dve prvenstveni sezoni.

S Sarajevom 40-letni slovenski trener na lovoriko v prvenstvu težko računa, saj ima Borac iz Banja Luke na vrhu lestvice 12 točk prednosti pred njim, je pa v igri za njo v pokalu. Po zmagi v prejšnjem krogu ga v osmini finala na otvoritvi drugega dela sezone čaka drugoligaš, Sloboda iz Tuzle.