Sven Karić je na tekmi proti Gibraltarju debitiral v reprezentanci in postal tretji nogometaš v zgodovini Slovenije, ki je na ta način šel po poteh svojega očeta. Z očetom Amirjem Karićem sta si zelo podobna vizualno in tudi na igrišču. Po tekmi v Kopru je bil 23-letni bočni branilec Domžal zelo zadovoljen.
Pred njima sta zgodbi o očetih in sinovih v slovenski reprezentanci spisali že dve družini. Pionirja sta bila že pred časom Marko in Luka Elsner.
Svojega naslednika je nekaj let pozneje dobil tudi Zlatko Zahović. V reprezentanci je Luka debitiral že leta 2018 in najboljšo tekmo v njenem dresu odigral prav včeraj. Pri zmagi nad palčkom Gibraltarjem s 6:0 je bil kar trikrat asistent.
Zdaj je v to družbo vstopila še družina Karić. Nogometaš Domžal je selektorja Matjaža Keka prepričal z dobrimi igrami v zadnjem času in se znašel najprej na seznamu za junijski prijateljski tekmi proti Makedoniji in Gibraltarju, potem pa na drugi tudi zaigral. Na igrišču je bil od prve do zadnje minute.
Sinovi in očetje v slovenski nogometni reprezentanci:
Marko Elsner (2 nastopa: 1992-1993) in Luka Elsner (1 nastop: 2008)
Zlatko Zahović (80 nastopov, 35 golov: 1992-2004) in Luka Zahović (4 nastopi: 2018-)
Amir Karić (64 nastopov, 1 gol: 1996-2004) in Sven Karić (1 nastop: 2021-)
Očetu si želi slediti tudi na EP in SP
“Težka tekma. Prišli smo do dobrega rezultata. Vedeli smo, da Gibraltar ni slaba ekipa in ima svojo kakovost. Morali smo biti zbrani vseh 90 minut. Na hitro smo zadeli, potem je igra stekla,” je Sven Karić po tekmi najprej navrgel nekaj nogometnih floskul.
“V čast mi je, da sem del te reprezentance. Deset dni sem se lahko družil s takšnimi asi svetovnega nogometa, kot sta Jan Oblak in Josip Iličić, kar mi pomeni veliko. Malo je bilo tudi treme, a je bilo super,” je še dodal.
Potem je beseda nanesla na njegovega očeta Amirja, ki si je na Bonifiki s ponosom ogledal debi svojega sina.
“On je moj vzor,” je o svojem očetu, enem zaščitnih znakov slovenske reprezentance, ki se je najprej uvrstila na evropsko prvenstvo 2000, potem pa še na svetovno prvenstvo 2002, povedal Sven.
“Želim si, da bi se nekoč takšnih uspehov veselila tudi ta reprezentanca. To je želja in cilj nas vseh,” je dejal.
O tem, ali verjame, da bo nekoč še boljši od svojega očeta, je nogometaš, ki je na svet prišel leta 1998, ravno v času, ko je njegov oče skupaj s soigralci in Srečkom Katancem začel pisati slovensko nogometno pravljico, ni želel govoriti naglas.
“Vesel sem, ker grem lahko po njegovih stopinjah. Veliko mi svetuje. Seveda si želi, da bi postal še boljši, kot je bil on. Ali mi bo to uspelo, ne vem,” je povedal nekdanji mladinec Maribora, ki je pred prihodom v Domžale dve leti igral v Angliji. Bil je član Derbyja.
Toliko podobnosti, da se zdi, kot da bi bil kloniran
Na Otoku je svoj čas igral tudi njegov oče, kar pa še zdaleč ni edina podobnost, ki povezuje njuni poti. Tudi njegov oče je igral na levi strani obrambe, oba sta levičarja, ob debiju v članski reprezentanci je na hrbtu nosil številko 19, ki je zaznamovala njegovega očeta, zelo sta si podobna tudi po fizionomiji.
Če smo malce hudomušni, ju povezuje tudi nabiranje kartonov. Sven jih je v Domžalah v dveh letih zbral kar enajst in tudi enega rdečega.
Ledino očetov in sinov v članski reprezentanci sta orala Elsnerja, potem sta po isti poti šla še Zahovića, toda zgodba, ki sta jo spisala Karića, je še nekoliko bolj posebna. V njej je toliko podobnosti, da nas je med spremljanjem tekme proti Gibraltarju nekajkrat zaneslo na prelom tisočletij.
Sven Karić je prvi slovenski nogometni klon, če za konec malce pretiravamo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!