Tolikokrat smo ga že menjali, da je postal naš največji

Nogomet 22. Nov 20236:00 0 komentarjev
Foto: Aleš Fevžer

500-krat smo ga že menjali. Odkrito je priznal, da si je v večini primerov to tudi zaslužil. A je ostal in delal naprej po svojih načelih, ki jih včasih niso razumeli niti njegovi najtesnejši sodelavci. Trmasto je vztrajal, kljuboval neuspehu in vse to ga je znova pripeljalo na največji nogometni oder. Matjaž Kek je postal drugi selektor v zgodovini slovenskega nogometa, ki je našo reprezentanco odpeljal na veliko tekmovanje. Hkrati oziroma ravno zaradi tega pa je postal tudi največji trener v samostojni zgodbi deželice pod Alpami.

“Vesel sem, da smo danes zmagali. Tudi zato, da imate moje nasmejane fotografije in ne tistih mojih ‘frisov’, ki jih navadno ujamete,” je na novinarski konferenci po tekmi s Kazahstanom oziroma povedano drugače takoj po uvrstitvi na Euro 2024 na novinarski konferenci predstavnikom sedme sile hudomušno priznal slovenski selektor Matjaž Kek.

Moramo priznati, da je v vseh mogočih fotografskih bazah, iz katerih črpamo fotografije za naše vsebine, včasih res težko najti Kekov portret, na katerem se smeji. Nasploh so precej redki prizori, ko slovenski selektor kaže kakršnakoli čustva. Takšen je bil in takšen bo. Vse to je del njegovega karakterja, karizme, osebnosti. In tudi ta zmožnost skorajda popolnega obvladovanja čustev, ki je v trenerskem poslu tako iskana, je Mariborčana pripeljala do tega, da ga bomo, z vsem dolžnim spoštovanjem do trenerjev, ki so v tej stroki delovali pred oziroma sočasno z njim, označili kot našega največjega.

Matjaž Kek
Redek prizor nasmeška Matjaža Keka. Očitno je, da mu to ne gre prav dobro od rok. Foto: Aleš Fevžer

Če ne bi bil tako dober komunikator, bi bil (drugič) bivši

V svoji trenerski karieri je bil sicer Matjaž Kek označen kot marsikaj. Nekatere oznake so bile prej negativne kot pozitivne. Še nedavno smo v njem videli nekoga, ki je s strani svojih nadrejenih dobil več kredita, kot bi si ga glede na predstave svoje ekipe zaslužil. Označevali smo ga tudi kot nekoga, ki niti nima več prave volje voditi slovenske reprezentance. Kolegi z Vala 202 so ga zaradi njegove izvrstne sposobnosti komunikacije nedavno označili za “PR selektorja”, kar je povsem simpatična oznaka, ki pa se našemu selektorju ni zdela ravno domiselna.

Je pa slišal zanjo, čeprav pravi, da novinarskih vsebin ne spremlja in ne bere. A tega mu tako ali tako v resnici nihče ne verjame. Sposobnost obračanja besed navzgor, navzdol, levo in desno je prav tako ena izmed vrlin Matjaža Keka. Verjetno bi bil, če ne bi bil tako uspešen trener, izvrsten nogometni novinar. Tudi s tem, da je znal pravilno nagovarjati javnost, je pri njej v svojem drugem mandatu ohranil drugačen status, kot ga je imel mož, ki smo ga nekoč imenovali Srečko “Nacionale”. Pa njegovi rezultati v precejšnjem delu te druge zgodbe niso bili bistveno boljši od Katančevih.

In ko torej ravno uporabljamo oznako naš največji trener, se enostavno moramo ustaviti pri Srečku Katancu. Nenazadnje je edini, ki je s Slovenijo dvakrat zaigral na velikem tekmovanju. Oziroma je bil doslej, ko se mu je s to lento pridružil še Matjaž Kek. Na reprezentančnem odru sta torej to nesporna kralja slovenskega nogometa, je pa Kek nedvomno precej bolj dokazan tudi na klubskem nivoju.

Za razliko od Katanca je tudi Kekov drugi mandat naposled zgodba o uspehu. FOTO: Guliverimages.

Hrvati ga cenijo bolj kot Slovenci

Če smo povsem pošteni, so Mariborčana, ki je že kot trenerski novinec dobil priložnost, da vodi svoj domači klub in je s štajerskim ponosom osvojil dve domači kroni, tako ali tako vselej bolj kot Slovenci pravzaprav cenili Hrvati. Z izjemo seveda tistega njegovega prvega pravljičnega obdobja med letoma 2007 in 2011, krona katerega je bilo svetovno prvenstvo v Južni Afriki leta 2010, na katerem je Kek s svojimi varovanci dosegel tudi zgodovinsko prvo zmago na svetovnih prvenstvih proti Alžiriji.

Osebna nogometna izkaznica Matjaža Keka

Igralska kariera: Železničar, NK Maribor, Spittal/Drau (Avstrija), GAK (Avstrija), NK Maribor

Trenerska kariera: NK Maribor, mlajše selekcije slovenske reprezentance, Slovenija, Al-Ittihad (Savdska Arabija), Rijeka, Slovenija

Trenerski dosežki: 2x slovenski državni prvak, 1x hrvaški državni prvak, 2x hrvaški pokalni prvak, 2 uvrstitvi na velika reprezentančna tekmovanja

FOTO: Guliverimages.

Sledila je kratka avantura v arabskem svetu, nato pa so Keka za svojega vzeli naši južni sosedje. Sploh ob Kvarnerju, kjer je z Rijeko dosel praktično nepredstavljive uspehe ter v eri družine Mamić s ‘fiumami’ snel celo državno krono nespornemu hrvaškemu klubskemu vladarju Dinamu. V Reki je Matjaž Kek še danes ime, ki zbuja spoštovanje, lepe spomine in duh nekih drugih časov. V petih letih je namreč slovenski selektor z Rijeko poleg državnega prvenstva osvojil še dve pokalni lovoriki.

Mariborčan je najuspešnejši trener v zgodovini Rijeke. FOTO: Guliverimages.

Hrvati so nato Keka videli na klopi enega izmed obeh njihovih največjih klubov. A ga ne Hajduk in ne Dinamo (še) nista dočakala. Se pa njegovo ime še vedno pojavi na površju vselej, ko s stolčka pri omenjenih večnih rivalih pade dotedanje trenersko ime. In to se dogaja zelo pogosto. Nekaj več miru so nam sosedje v tem kontekstu dali samo letos in ob vnovičnih trenerskih menjavah Splitčanov in Zagrebčanov vendarle niso pomislili na to, da bi 62-letnik sredi lova na svoje drugo veliko reprezentančno tekmovanje zavil v njihovo smer.

Ne kot feniks, ampak kot Kek iz pepela

Ni manjkalo prav veliko, pa bi bil ta lov za Mariborčana neuspešen. V teh tednih smo pogosto vrteli film v junij 2022, ko je Matjaž Kek zagotovo dobil zadnjo zaupnico vodstva Nogometne zveze Slovenije, na čelu s predsednikom Radenkom Mijatovićem. Mora prvi mož nogometne zveze sicer ni bil edini, je bil pa eden redkih, ki je po blamaži Slovenije v ligi narodov proti Srbiji (4:1) Keka še videl na mestu selektorja. Sploh zato, ker je slednji zakockal kvalifikacije tako za Euro 2020 kot za svetovno prvenstvo v Katarju dve leti (in pol) kasneje.

O mestu Beograd kroži nešteto takšnih in drugačnih zgodb. Ena izmed njih se je očitno morala zgoditi tudi slovenski reprezentanci. Od takrat naprej je šla namreč njena zgodba strmo navzgor. V nasprotju s pričakovanji je po dveh tekmah z ničlo na dno lestvice prikovana Slovenija na koncu ciklusa obstala v diviziji B lige narodov. Nato pa je optimizem še dodatno dvignil ugoden žreb kvalifikacijskih skupin za Euro 2024 in Slovenci smo kar naenkrat verjeli, da smo lahko le leto in pol po eni izmed najnižjih točk svoje nogometne zgodovine spet del nečesa velikega.

Prizor z novinarske konference po tekmi s Srbijo, za katero je marsikdo (morda celo on sam) mislil, da je zadnja Kekova na klopi Slovenije). Foto: Uroš Skaza

Ta znova prebujena želja pa je reprezentanci nalagala odgovornost. V prvi vrsti na ramena njenega selektorja. Slednji nas je v lanski decembrski oddaji Pod prečko po eni strani presenetil, ker ni bila v njegovem slogu, po drugi strani pa navdušil z izjavo, da je uvrstitev na evropsko prvenstvo jasen cilj slovenske reprezentance v letu 2023. Tako neposrednega Keka nismo bili vajeni. S to izjavo je dal svoj ‘all-in’ v slogu “grem na vse ali nič in čez leto dni bom ali vnovičen junak ali pa še eden izmed slovenskih selektorjev, katerega uspehe, zasluge in iskrene navijaške trenutke sreče bodo (pre)hitro pozabili.”

In znova smo mu začeli verjeti

V letu 2023 se je Kek znova dela lotil na način, ki mu je prinesel prve uspehe. Spretno je okrog sebe zbral ekipo sodelavcev v širšem strokovnem štabu, ki so do potankosti poskrbeli za to, da je lahko v selektorskem duhu 62-letnik čim manj obremenjeno z rutinskimi trenerskimi opravili vlekel poteze voditelja, odločal o naslednjih korakih, spretno upravljal s pričakovanji javnosti ter evforijo in nas točko po točko, zmago po zmago bližal Euru.

Začeli smo mu verjeti. Navijači, mediji in kar je najbolj pomembno igralci, ki so, čeprav tega javno seveda ne bodo priznali, na določeni točki tako kot mi, zunanji opazovalci, nad Kekom obupali. A se je vrnil. S svojimi načeli, s katerimi marsikoga spravlja ob živce, s svojim neskončnim zavlačevanjem z menjavami, da ne bi podrl ritma tekme in s svojim večnim tarnanjem nad tem, da pri nas tako ali tako ni vse idealno in da moramo v našem nogometu s tem pač znati živeti.

Vse to je na koncu dalo rezultat. Rezultat, ki ga bomo zares razumeli šele nekje sredi aprila, ko bomo resno začeli razmišljati o tem, kaj nas čaka čez dva meseca. Ko bomo načrtovali množična romanja v Nemčijo, kjer se bodo pisale nepozabne zgodbe. Ne le nogometne, ampak tudi življenjske. Strinjamo se s selektorjem v razmišljanju, da so zanje najbolj zaslužni nogometaši. A vseeno velja še enkrat izpostaviti, da je Matjaž Kek s spisanim novim poglavjem slovenske nogometne pravljice v resnici postal največji. Največji nogometni trener v zgodovini samostojne deželice pod Alpami.

Komentar avtorja ne odraža nujno mnenja celotnega uredništva.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!

Pošlji komentar Preberi komentarje (0)

Najbolj brano - Nogomet