Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Končano je najdaljše svetovno prvenstvo v zgodovini. Več kot mesec dni in 104 tekme je trajal turnir, ki bi moral biti praznik najpopularnejšega športa na svetu, a se je spremenil v velik cirkus, v katerega je svoje prste močno vtaknila tudi politika, na koncu pa je vendarle zmagal nogomet. Španci so popolnoma zasluženo postali svetovni prvaki, mi pa smo zbrali 11 trenutkov, ki so zaznamovali mundial v Severni Ameriki.
Razvrednotenje kvalitete in predolg turnir
Eden od prelomnih trenutkov turnirja se je zgodil že precej pred svetovnim prvenstvom. Odločitev, da Fifa tekmovanje razširi na 48 reprezentanc, je bila namreč slaba. V zaključno fazo so se pričakovano prebile tiste najmočnejše ekipe sveta, smo pa v izločilnih bojih gledali tudi nekaj skromnih tekem, ki so bile posledice tega, da se je v drugi del tekmovanja prebilo kar 32 ekip.
104 tekme predstavljajo utrujajoče dolg dogodek, ko se je bilo res težko navdušiti za vse dvoboje, sploh zaradi nekaterih terminov, ki so bili evropskemu občinstvu absolutno neprijazni. Drži, morda na zadevo gledamo preveč z zornega kota Evrope, ampak nekatere reprezentance, kot so Jordanija, Curacao in podobni avtsajderji, enostavno ne sodijo na takšen turnir. Čeprav naposled majhne reprezentance spišejo tudi zgodbe, kakršna je na tem prvenstvu uspela Zelenortskim otokom. Ampak takšne senzacije so se dogajale tudi v prejšnjih formatih turnirja.
Nesmiselni odmori za osvežitev
Specifika letošnjega mundiala so bili tudi odmori za osvežitev, ki so postali stalna praksa med obema polčasoma oziroma so tekmo nekako kar razdelili na četrtine. V napovedi prvenstva naj bi ti odmori pomenili olajševalno okoliščino za nogometaše v času velike vročine in vlage, a se je kmalu pokazala njihova prava narava oziroma razlog zanje.
V prvi vrsti so bili tako ti odmori namenjeni predvsem televizijskim premorom za oglaševalce, saj so sodniki nogometaše na osvežitev poslali tudi na tekmah, ko so bili pogoji za igranje nogometa praktično idealni, temperature pa nižje od 30 stopinj Celzija. No, občinstva širom sveta pa so nekaj minut ‘veselo’ gledala oglase.
Izključitev zaradi zakrivanja ust
Potem ko se je na tekmi lige prvakov zgodil incident z zakrivanjem ust, ko naj bi nogometaš Benfice Gianluca Prestianni rasistično žalil člana madridskega Reala Viniciusa Juniorja, je Fifa pred svetovnim prvenstvom sprejela odločitev, da bo izključila nogometaša, ki bo med tekmo v pogovoru z nasprotnikoma zakril svoja usta z roko.
Na svetovnem prvenstvu si je tovrsten spodrsljaj privoščil nogometaš Paragvaja Miguel Almiron, ki je bil zaradi zakrivanja ust izključen na tekmi proti Turčiji. Pravila, ki ga je torej Fifa dodala v svoj nabor nogometnih ‘zakonov’, pa Uefa ne bo uporabila v novi sezoni svojih tekmovanj.
Izjemni navijači Bosne in Hercegovine
Čeprav so bile vstopnice za svetovno prvenstvo ameriško peklensko zasoljene, je bilo navijaško vzdušje na tekmah celo presenetljivo dobro. A prava senzacija so bili spet navijači Bosne in Hercegovine, ki so poskrbeli za nekatere prizore, s katerimi so poželi simpatije celotnega sveta.
Na vseh štirih tekmah je imela tako četa Sergeja Barbareza zares sijajno navijaško podporo, ulice mest pa so preplavili v modre drese oblečeni navijači ‘zmajev’, ki so fanatično podprli svojo izbrano vrsto.
Čip v žogi, ki se enkrat aktivira, drugič ne
Veliko polemik je sprožila tudi tehnologija posebnega čipa v nogometni žogi, ki zaznava dotik žoge in igralca. Pod drobnogledom je bila še posebej na tekmi med Portugalsko in Hrvaško, ko so sodniki našim južnim sosedom razveljavili izenačujoči gol Joška Gvardiola v izdihljajih tekme. Takrat je čip zaznal, da se je ob predložku v kazenski prostor napadalec Hrvaške Igor Matanović z lasom dotaknil žoge, zaradi česar je bil zadetek razveljavljen zaradi prepovedanega položaja.
Zanimivo, nekaj dni kasneje pa tehnologija ni zaznala kontakta žoge z žico, na kateri je visela kamera nad nogometnim igriščem, ko je vratar Norveške Orjan Nyland v četrtfinalu mundiala proti Angliji pri izvajanju gol avta zadel ta pripomoček za snemanje tekme. Žoga je ob dotiku žice popolnoma spremenila let, vse skupaj pa se je nadaljevalo z akcijo treh levov, po kateri je zadel Jude Bellingham.
Trumpova pomilostitev Baloguna
Eden od najbolj odmevnih dogodkov letošnjega mundiala je zagotovo izbris prepovedi oziroma kazni nenastopanju na naslednji tekmi za napadalca ZDA Folarina Baloguna, ki je bil izključen na tekmi osmine finala proti Bosni in Hercegovini.
Zgodbo zagotovo poznate, ameriški predsednik Donald Trump je poklical predsednika Fife Giannija Infantina in mu ‘predlagal’, da pomilosti napadalca ameriške reprezentance ter mu dovoli nastop na tekmi proti Belgiji. Švicar je pričakovano ‘pokleknil’ in Balogunov karton je bil izbrisan, kar je seveda nogometni precedens brez primere. Zadeva se je razpletla v malodane mednarodno politično krizo, mundial pa je dokončno dobil oznako kaosa in kuhinje, ki ima vse manj povezav z nogometom.
Hude kritike predsednika Infantina
To je bilo tudi prvenstvo, na katerem je močno padla podpora predsedniku Fife Gianniju Infantinu. Ne le, da se je Švicar popolnoma ‘spajdašil’ s Trumpom in mundial spremenil v cirkus kiča, balasta in dvomljivih odločitev, z dolgimi premori za osvežitev, dragimi vstopnicami in recimo tudi kar polurnim šovom med polčasom finala, je nogometno prvenstvo postalo vse, samo nogometno ne.
Kritike Infantinovih potez so deževale z vseh strani, zelo glasna je bila predvsem evropska nogometna zveza Uefa, na čelu z Aleksandrom Čeferinom. V vsakem primeru pa si Italijan tako z dejanji kot z izjavami ni naredil nobene usluge pred skorajšnjimi predsedniškimi volitvami.
Tekma kariere Slavka Vinčića
Mariborčan Slavko Vinčić je s sojenjem finala svetovnega prvenstva kronal zares izjemno kariero, v kateri je sodil tako finale lige Evropa kot lige prvakov, zdaj pa je delil pravico še na najpomembnejši reprezentančni nogometni tekmi planeta Zemlje.
Slovenec je finale, ki ni bil zahteven samo zaradi pomembnosti obračuna, ampak tudi zaradi ‘mesarskega’ obnašanja nemočnih Argentincev, oddelal suvereno. S svojo avtoriteto je znal miriti razgrete strasti, tudi rdeči karton, ki ga je pokazal Enzu Fernandezu, je bil upravičen. Fifa za sojenje finala ne bi mogla izbrati boljšega sodnika.
Premikanje strelskega rekorda
Posledica padca kvalitete reprezentanc in večjega števila ekip ter tekem je bilo seveda tudi večje število zadetkov, zaradi česar je pričakovano padel rekord Miroslava Kloseja, ki je do turnirja v Severni Ameriki s 16 doseženimi zadetki držal primat svetovnih prvenstev.
Kot prvi je Nemca presegel Lionel Messi, ki pa mu je z zadetki ves čas sledil francoski napadalec Kylian Mbappe, ki je na nori tekmi za 3. mesto med Francijo in Anglijo (4:6) dosegel še dva zadetka ter je z 22 doseženimi goli zdaj najboljši strelec v zgodovini mundialov. Vseeno pa napadalec madridskega Reala z doseženimi 10 zadetki ni presegel svojega rojaka Justina Fontaineja, ki je na šestih tekmah svetovnega prvenstva leta 1958 na Švedskem dosegel neverjetnih 13 zadetkov.
Solze Lionela Messija
V solzah je bil že nekajkrat med turnirjem, ampak tedaj so bile to solze sreče, ko se je njegova Argentina prebijala iz kroga v krog vse do velikega finala, po katerem pa je Lionel Messi znova točil solze. Tokrat grenke solze poraza.
A to ne spremeni dejstva, da je legendarni Argentinec spet pokazal, da je najboljši nogometaš v zgodovini. In o tem res ni nikakršnega, nikakršnega dvoma. Kapetan gavčev je reprezentanco praktično na hrbtu nesel vse do praga nogometnega raja, ko pa je ostal obkrožen z enostavno preveč povprečnimi soigralci, da bi lahko še drugič zapored v svojo deželo prinesel pokal najboljše reprezentance sveta.
Na koncu je zmagal nogomet
Še največji navijači Lionela Messija verjetno na koncu finala med Španijo in Argentino enostavno niso mogli več navijati za gavče. Nogomet, ki ga je na tem turnirju igrala furija, je bil superioren v vseh pogledih, Južnoameričani pa so Špance bolj ali manj zgolj pretepali, kakor so vedeli in znali.
Četa Luisa de la Fuenteja je bila odlična v obeh segmentih nogometne igre, ko ponavadi v nogometu preveč izpostavljamo le napad, Španci pa so sijajni tudi v obrambi. Predvsem pa so bili odlično organizirani v vseh segmentih in trenutkih tekem. Tako, kot je bila zmaga Španije absolutno zaslužena na Euru v Nemčiji, popolnoma enako velja tudi za mundial v ZDA.
Pri čemer, dovolite še to, si turnirja ne bi mogla biti bolj različna. Euro je bil res praznik in poklon nogometu, svetovno prvenstvo v Severni Ameriki pa s politiko in šovbiznisom prepleten cirkus, za kakršnega upamo, da se nikoli več ne ponovi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje