Tudi Čeferinova velikodušnost bo premalo za Koper

Foto: Profimedia

Za nogometaši Kopra sicer ni najbolj zapleteno in dolgo evropsko nogometno gostovanje, ta primat ohranja kazahstanski Karagandi iz leta 2011, je pa za njimi zagotovo najdražja nogometna pot v klubski zgodovini. Pot na Ferske otoke se je spremenila v logistični in finančni zaplet, ko za povrnitev vseh stroškov ne bo dovolj niti velikodušna finančna podpora Uefe, ki jo uspešno vodi Slovenec Aleksander Čeferin.

Ko slovenski klubi poleti čakajo na razplet Uefinih žrebov v Nyonu, imajo dve veliki želji.

Prva je seveda izogniti močnejšim tekmecem v žrebu, druga pa, če je le mogoče, izvleči nasprotnika, ki neprihaja iz Kazahstana ali Ferskih otokov. Kazahstan je seveda nočna mora predvsem zaradi zelo, zelo oddaljenih gostovanj, Ferski otoki pa so s svojim specifičnim letališčem Vagar prava logistična nočna mora, ki jo je tokrat zagodla tudi ekipi Kopra.

Kot verjetno veste, so tako kanarčki v sredo zaradi zaprtega letališča na Ferskih otokih prenočili v Malmöju in nato prek Kobenhavna šele na dan tekme odleteli proti državi v severnem Atlantiku. Težavam navkljub so Koprčani proti Runaviku že na prvi tekmi vknjižili zmago z 2:0 in si na stežaj odprli vrata v naslednjo fazo tekmovanja.

Let ni samo logističen, ampak tudi finančni izziv

Nogometnim temam smo se in se še bomo posvetili v drugih vsebinah, na tem mestu pa vam želimo malce približati tudi finančni vidik evropskega nogometnega gostovanja. Še posebej zato, ker je bila tokratna pot Primorcev res nekaj posebnega. Poglejmo si torej nastale, predvidene in nepredvidene, stroške Koprčanov, ki so nastali v sklopu gostovanja na Ferskih otokih. Ocenjene številke so približne, saj so točni zneski poslovna skrivnost, a določen vpogled v skupni znesek bomo vendarle dobili.

Čarterski prevoz Trst – Ferski otoki je Koprčane stal približno 70.000 evrov. Plačan je bil vnaprej, drobni tisk pa ne predvideva vračila denarja v primeru zapletov z vremenom, se pa klubski delavci, ki so nasploh ob vseh zapletih stvari reševali hitro in učinkovito, trudijo dobiti povrnjen vsaj del tega stroška. Zaradi obstanka v Malmöju je bilo treba seveda plačati še vozovnice redne linije iz Kobenhavna proti letališču Vagar na otočju v severnem Atlantiku in nazaj, kar za približno 50 potnikov znaša 25.000 evrov v eno smer, torej skupno približno 50.000 evrov.

V to je treba zajeti še zelo drage hotelske nastanitve na Ferskih otokih, ko Koprčani niso varčevali z ‘luksuzom’ za nogometaše in sta dve nočitvi klub stali 50.000 evrov, pri čemer hotel dejstvo, da ene noči Primorci niso preživeli v njihovih sobah ni zanimalo. Dodatnih 8000 evrov je Koper stal hotel v Malmöju, približno 8.000 evrov pa je klub odštel tudi za vse, predvidene in nepredvidene prevoze s taksiji in avtobusi.

Uefa je velikodušna, ampak tako zelo pač ne

‘Čez palec’ je torej gostovanje na Ferskih otokih Koper stalo med 180.000 in 190.000 evrov. To pa je več, kot za potovanje na gostovanje in organizacijo tekme vsakega kvalifikacijskega kroga klubom nameni Uefa. Slednja sicer klubom v evropskih kvalifikacijah pomaga s kar 175.000 evri nadomestila za vsak odigran krog, kar v veliki večini primerov seveda zadošča za pokritje stroškov tako gostovanja kot organizacije domače tekme. Ob morebitnih krajših relacijah in enostavnejših organizacijah tekem ter logistike klubi tudi s tega vidika celo zaslužijo nekaj dodatnega denarja.

V vsakem primeru pa, tudi ob takšnih preglavicah in stroških, kot so jih imeli Koprčani, Evropa za klube seveda ne pomeni ‘stroška’. Odličen način Uefine distribucije denarja namreč predvideva nagrado v višini 350.000 evrov, četudi bi izpadli že v drugem krogu kvalifikacij. Če pa Primorci izločijo Runavik, se bo nagradni sklad povišal na 550.000 evrov.

Ko temu dodamo še razdelitev Uefinih solidarnostnih sredstev, ki za uvrstitev kluba iz posamezne lige v ligaški del evropskih tekmovanj in nadaljnje uspehe tudi konkurentom iz državnega prvenstva zagotavlja lepo finančno nagrado, je jasno, da je evropska finančna bilanca klubov, ki nastopajo v tekmovanjih pod okriljem Uefe, vselej pozitivna. Vsi slovenski prvoligaši so oziroma tako na račun lanskoletnih uspehov Celja denimo v svoje blagajne prejeli okrog 450.000 evrov. Nič čudnega, da je športni direktor Kopra Ivica Guberac lani septembra v oddaji Pod prečko priznal, da je največji sponzor Kopra NK Celje.

Skratka, Uefa s svojim sistemom res fantastično poskrbi za nagrajevanje klubov. Tudi v najbolj norih scenarijih, in koprski meji na takšnega, klubi v Evropi zaslužijo za slovenske razmere resne, resne denarje.