Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Nogometa, kakršnega je igral Zinedine Zidane, ni po slovitem Francozu igral več nihče. In ga verjetno nikoli več ne bo. Če pa bi v Sloveniji iskali nogometaša, ki najbolje odseva nogometno zapuščino legendarnega "Zizouja", bi verjetno prvi izbor padel na Svita Sešlarja. Fant, ki nas s potezami na igrišču spominja na čase nogometne romantike, je v tem poletju z dvojno krono na glavi zapustil ljubljansko Olimpijo in v Turčiji okrepil ambicioznega drugoligaša Eyupspor. Kako, zakaj in s kakšnimi cilji? Izveste v tokratnem Sportklubovem nedeljskem intervjuju.
Pred začetkom letošnjega poletja ni bilo malo tistih, ki so bili prepričani, da se bo v ljubljanski Olimpiji znova zgodil že tolikokrat viden scenarij. Zmaji bodo znova razprodali ekipo, ki jim je v minuli sezoni prinesla uspeh v domačem prvenstvu, na hitro znova sestavljeno moštvo pa bo spet pogorelo v lovu na evropsko jesen. Timi Max Elšnik, Matevž Vidovšek, Marcel Ratnik in Svit Sešlar so bili počasi že poslani v zgodovino ljubljanskega moštva.
Na koncu je od omenjenih slovenskih nosilcev igre Olimpije odšel le eden. In še to takrat, ko so si zeleno-beli že priigrali nastope v konferenčni ligi. Svit Sešlar se je od grba zmajev poslovil zelo čustveno in bo svojo srečo iskal v turškem drugoligašu Eyupsporju. Mnogi so ob novi destinaciji enega najbolj talentiranih nogometašev nove generacije dvignili obrvi, a dvomilijonska odškodnina in prvoligaška perspektiva kluba, ki je na prvih petih tekmah sezone prav tolikokrat zmagal, namigujeta na to, da se je v iskanju naslednjega koraka v svojem nogometnem razvoju Sešlar odločil prav.
“Ko sva z agentom sprva govorila o tej možnosti, sva se najprej pogovarjala o tem, da naju druga turška liga ne zanima. A ko nama je Eyupspor predstavil celoten projekt in jasne ambicije, da se prebije v prvo ligo in da na klopi sedi ime kakršno je Arda Turan, ki je igral v najboljših letih za Barcelono in madridski Atletico, sva razmislila še enkrat. Bolj kot so mi predstavljali ta projekt in klub, bolj sem se nagibal k temu, da gre za pravi korak v moji karieri,” priznava novi slovenski legionar.
V tokratnem Sportklubovem intervjuju tako izveste, kakšni so ljubljanski spomini Svita Sešlarja, kdo je najbolj zaznamoval njegovo kariero, kakšne odnose je pustil za sabo in v kakšno okolje se je preselil. Dotaknili smo se še nekaterih drugih zanimivih tem, ki jih je sam odpiral v prejšnji sezoni, nismo pa pozabili niti na mlado reprezentanco, s katero se bo jutri pomeril proti Franciji Thierryja Henryja. In mi bomo tam, da iz prve roke izvemo, ali Svit Sešlar še koga spominja na slovitega Zinedina Zidana.
Če se vrneva pet let nazaj, ko ste prišli iz ptujske Drave v Olimpijo. V kakšno okolje ste takrat prišli? Pet let je v nogometu ogromno, v Olimpiji pa se včasih v takšnem časovnem obdobju tako ali tako zgodi več, kot se kje drugje v petnajstih …
V OIimpijo sem prišel kot navijač kluba. Odkar je bil moj oče športni direktor Olimpije, sem bil navijač kluba in v Sloveniji zame ni obstajal nihče drug. Ko sem slišal, da se Olimpija zanima zame, je bila odločitev enostavna. Imel sem še tri druge možnosti v Sloveniji, ampak ni dvoma, kdo me je najbolj pritegnil.
Enostavno sem želel igrati za Olimpijo. Ko sem prišel, sem imel visoka pričakovanja glede treningov in glede soigralcev. Hitro sem ugotovil, da je pred mano ena sama naloga. To je trdo delo.
Nobenega dvoma ni, da je vaše obdobje pri Olimpiji poseben zamah dobilo v zadnjem letu, ko je na klop Ljubljančanov sedel Albert Riera. Kakšen vpliv je imel na vašo kariero? Kaj je tisto najbolj pomembno, kar ste se od njega naučili?
Prvo priložnost v članskem nogometu sem dobil pri Savu Miloševiću. S tem sem dobil zagon in možnost, da v prvi ligi pokažem, kaj znam. Nato sem potreboval dve leti, da sem se privadil na ta nivo. Potem pa je prišel Albert Riera in mislim da smo vsi hitro ugotovili, da gre za trenerja, kakršnega si lahko samo želiš.
Vsi igralci smo pri njemu napredovali, prišli bolj do izraza in k sreči sem bil med njimi tudi jaz. Na začetku sezone se mi je odprlo, začel sem dosegati zadetke in dobil sem tudi pozornost tujih klubov. Tudi novinarji ste veliko poročali o mojih dosežkih in s tem sem pridobil na samozavesti, pomagalo pa mi je tudi zdaj, ko je prišel čas za odhod v tujino. Pri Rieri se je igral drugačen nogomet, želel je, da imamo žogo v svoji posesti in da igramo na nasprotnikovi polovici. Dominirali smo v igri in to je nekaj, kar mi je zelo ustrezalo.
Po lanski sezono ni bilo malo skeptikov, ki so menili, da boste težko ponovili lansko sezono. Potem pa je prišlo evropsko poletje, v katerem, čeprav ste v ekipi dobili malce drugačno vlogo, nivo vaših predstav ni padel. Ste s tem dobili občutek, da je vaša kariera dozorela do točke, ko se vam ni potrebno več bati velikih padcev?
Dvojno krono, sploh osvojeno tako dominantno, je zelo težko ponoviti. Pri sebi sem dobil občutek, da ostajam na ravni lanske sezone, dokazoval sem s svojo borbenostjo in na ta način lahko do izraza pride tudi kvaliteta. Pokazal sem, da lahko igram na evropskem nivoju, to pa smo pokazali tudi kot ekipa in se uvrstili v konferenčno ligo. Nekdanjim soigralcem zdaj res želim samo najboljše.
Morda je bilo to poletje celo več govora o odmevnem prestopu Timija Maxa Elšnika ali Matevža Vidovška. Ste na koncu presenečeni, da je ravno vam uspel ta preskok v tujino?
Ves čas so se glede mene pojavljale določene govorice. Klubsko stališče je bilo sicer jasno, da najboljših igralcev ne prodajajo, a omenjali so se različni snubci, kot sta Salernitana pa Sturm Graz. Ves čas sem bil na nek način v pričakovanju, a mudilo se mi zagotovo ni. Če bi ostal v Olimpiji, bi igral evropske tekme, bil bi eden od nosilcev igre tudi v prvenstvu in nisem imel razloga, da bi se mi mudilo. Sem pa ostajal odprt za vse možnosti.
Tako se je po tekmi z Galatasarayem odprla možnost selitve v Eyupspor. Do mene so pristopili z jasno izraženo željo, da okrepim njihovo ekipo in to podkrepili z zelo konkretno ponudbo tako klubu kot meni. To je v meni zbudilo prepričanje, da si me res želijo kot okrepitev svoje ekipe.
Ko se je po sezoni govorilo o tem, da v Olimpiji ne bo razprodaje, ste temu igralci dejansko verjeli? Vemo, kako je bilo v prejšnjih sezonah Olimpije, a tokrat se v resnici zdi, da je uspelo klubu zadržati jedro ekipe … To je marsikoga presenetilo, je tudi vas?
Ni me presenetilo. Takoj po sezoni so domačim igralcem, ki smo bili zanimivi za tujino, v klubu jasno povedali, da nas za drobiž ne bodo prodajali. Dokler smo bili v igri za Evropo je v poštev tako ali tako prišla samo res izjemna ponudba, ki je klub ne bi mogel zavrniti.
S tem, ko smo prišli v Evropo, smo klubu zagotovili finančna sredstva, tako da tudi v mojem primeru, ko sem na koncu odšel v tujino, je to samo zato, ker je bila ponudba resnično izvrstna tako zame kot za klub. S to ponudbo je Eyupspor Olimpijo na nek način prisilil, da smo začeli pogovore in izpeljali prestop.
Kar nekaj nogometašev je v zadnjih letih Olimpijo zapuščalo kislih obrazov, uničenih odnosov in sprtih z vodstvom kluba. Zdi se, da je v vašem primeru drugače …
Definitivno. Sam nimam glede kluba niti ene slabe izkušnje. Še več, iskreno se jim moram zahvaliti za vse, kar so mi omogočili. Tako športnemu direktorju Goranu Boromisi kot direktorju Igorju Barišiću. Skozi prestop je bilo vse izpeljano korektno, kar smo se dogovorili, tega so se držali. Lahko se jim samo zahvalim, da so mi omogočili tako enostaven prestop.
Pri Eyupsporju so vas torej prepričali s ponudbo, ki je pravzaprav niste mogli zavrniti. Pravite, da so bili zares vztrajni pri tem, da vam predstavijo projekt in vas privabijo v svoje vrste. A vendarle se zdi na prvi pogled odločitev za selitev v drugo turško ligo malce nenavadna. Ste imeli pri vsem skupaj kakšne pomisleke?
Ko sva z agentom sprva govorila o tej možnosti, sva se najprej pogovarjala o tem, da naju druga turška liga ne zanima. A ko nama je Eyupspor predstavil celoten projekt in jasne ambicije, da se prebije v prvo ligo in da na klopi sedi ime kakršno je Arda Turan, ki je igral v najboljših letih za Barcelono in madridski Atletico, sva razmislila še enkrat.
Bolj kot so mi predstavljali ta projekt in klub, bolj sem se nagibal k temu, da gre za pravi korak v moji karieri. In na koncu so me prepričali. Čeprav smo bili najprej proti drugi turški ligi.
Če nam zdaj malce predstavite Eyupspor, v kakšen klub ste prišli? Kakšni so prvi vtisi?
To je zares zelo urejen klub. Njihova delegacija me je pričakala na letališču in me odpeljala v trening center, ki ima vse, kar nogometaš potrebuje. Vsak igralec ima svojo sobo, prostore za regeneracijo, savne, bazene, jedilnico. Tudi v tem pogledu gre za korak naprej v moji karieri. Eyupspor je zelo, zelo urejen klub.
Tudi slovenskim medijem je bilo glede Eyupsporja najbolj zanimivo to, da je trener Arda Turan, velika mednarodna nogometna zvezda. Kakšen občutek ste vi dobili, za kakšnega trenerja gre?
Že na prvih treningih sem hitro opazil, da ekipa trenira in igra na zelo podoben način, kot ga je zagovarjal Albert Riera. Tako da so moji občutki glede tega zelo dobri. Samo upam, da bomo naredili takšno sezono, kot smo jo lani v Olimpiji.
Je padla tudi kakšna beseda o Albertu Rieri? Nenazadnje je bil Arda Turan igralec Galatasaraya, ko je bil Albert v klubu pomočnik trenerja …
Direktno s trenerjem o Albertu nisva govorila, sem pa s soigralci. V Turčiji Riero vsi poznajo in takoj, ko sem povedal, da je bil moj trener v Olimpiji, sem bil pozitivno presenečen.
Kaj pa navijači? Vemo, kako vročekrvni znajo biti Turki, ko beseda nanese na nogomet, kakšni so navijači Eyupsporja?
Stadion ima kapaciteto 4.000 mest, ampak je vedno poln in ko prideš nanj, imaš občutek, da je ljudi več. Zelo pozitivni vtisi.
Če se vrneva še malce v lansko sezono, v njej ste blesteli predvsem na tekmah proti Kopru in po eni izmed njim javno priznali, da imate s trenerjem Zeljkovićem neporavnane račune iz obdobja pri novomeški Krki. Sta po tistem kaj spregovorila na to temo, kakšen je vajin odnos danes?
Po tistem se nisva pogovarjala in tega ne želim na novo odpirati. Takrat sem bil malce pod vplivom čustev, v meni so se nabirale določene stvari. Morda ne bi smel tako zelo izpostaviti najinega odnosa, a kar sem rekel, sem rekel. Za tem stojim, a tega ne želim pogrevati. Koprskemu trenerju želim čim boljšo kariero, vemo, da je bil odličen igralec in v prihodnosti mu želim vse dobro.
Hitro po selitvi v Turčiji ste se znova vrnili v Slovenijo. Z mlado reprezentanco ste na začetku novega kvalifikacijskega ciklusa, prvič pa ste na reprezentančni zbor prišli kot član kluba iz Tujine. Tudi to je verjetno za vas nekaj novega, najbrž se je drugače v reprezentančni tabor pripeljati iz Carigrada kot iz Ljubljane …
Se strinjam. V reprezentanco tako ali tako nikoli ne pridem samo nastopati, ampak želim zmagovati. Bosno smo premagali, zdaj iščemo pozitiven izid proti Franciji. Osnovni cilj je bil, da se ne izločimo že po dveh tekmah. Lepo je biti doma po enem tednu. V Turčiji je bilo zame vse novo, tudi angleško ne zna prav veliko ljudi. Lepo se je s soigralci znova pogovarjati v slovenščini. Reprezentance sem se res veselil.
Se boste torej v kratkem vpisali na tečaj turščine?
Za zdaj imam prevajalca. Pogovarjali smo se o tem, da bi imel dve uri tečaja na teden. Da se naučim osnovnih nogometnih izrazov in osnovnih fraz v vsakodnevni komunikaciji, kar mi bo olajšalo delo na treningih in življenje v Turčiji.
