V Olimpijo prihaja nekdanji evropski prvak, ki je zakuhal velik škandal

Victor Sanchez del Amo. Foto: Profimedia

Čakanja je konec, ljubljanska Olimpija ima naposled vendarle novega trenerja. Kdo je Victor Sanchez del Amo, ki prihaja v Stožice?

Victor Sanchez del Amo je v španski nogometni javnosti zelo, zelo znano ime.

Kako tudi ne, gre za nekdanjega nogometaša madridskega Reala, ki je z kraljevim klubom stopil na vrh nogometne Evrope. Do tja mu je sicer pomagala ‘balkanska’ nogometna šola, v velikem finalu lige prvakov sezone 1997/1998 je v Amsterdamu za zmago proti Juventusu z 1:0 zadel legendarni Predrag Mijatović. Sanchez je tekmo presedel na klopi, v tisti sezoni pa je med klubsko elito zbral sedem nastopov in dosegel en zadetek.

Real Madrid 1998 — Takole se je pod vodstvom Juppa Heycknesa (na fotografiji v sredini z razširjenima rokama) veselil naslova v elitni ligi prvakov. Foto: Guliverimages

Še bolj kot v Realu je blestel pri Deportivu

Del Amo je sicer produkt Realove nogometne šole, dres članske ekipe je nosil med letoma 1996 in 1998 ter zbral zavidljivih 80 nastopov, dosegel je tudi 9 golov in prispeval 6 asistenc. Za leto dni se je nato Španec preselil v vrste Racing Santanderja, leta 1999 pa se za nekaj manj kot 8 milijonov evrov preselil v vrste Deportiva iz La Corune.

Tam je krilni napadalec spisal izjemno nogometno pravljico. Generaciji Diega Tristana, Djalminhe, Roya Makaaya in drugih izjemnih imen tedanjega časa je uspelo nepredstavljivo, v sezoni 1999/2000 je Deportivo prvič v zgodovini osvojil španski naslov. V sezoni 2003/2004 je dišalo še po evropski senzaciji, a je moštvo iz La Corune v polfinalu lige prvakov ustavil kasnejši prvak – Mourinhev Porto.

Deportivo — Juan Carlos Valeron, Walter Pandiani, Joan Campdevilla, to so bila le nekatera slovita imena, s katerimi je igral v polfinalu lige prvakov. Foto: Guliverimages

Del teh uspehov je bil tudi Victor Sanchez, ki je v Deportivu ostal vse do leta 2006 in skupno v modro-belem dresu zbral 277 nastopov ter dosegel 42 golov. Osemkrat je oblekel tudi dres španske reprezentance.

Trenersko pot začel pri ‘svojem’ Deportivu

Po končani igralski karieri se je Sanchez preselil v trenerske vode in postal vajenec Španca Michela, ko je ta sedel na klopi Getafeja, Seville in Olympiacosa. Mladi trener, ki se je skozi igralsko kariero po svojih besedah največ naučil od Fabia Capella in Juppa Heycknesa, se je na samostojno pot podal leta 2015 – kje drugje kot pri Deportivu.

Slednjega je v zadnjih mesecih sezone 2014/2015 na zadnjih osmih tekmah uspel rešiti pred izpadom iz La Lige, enako mu je uspelo tudi v naslednji sezoni, a se je moral po njenem koncu, razlog naj bi bilo nezadovoljstvo med igralci, posloviti s trenerske klopi. Sledila je izkušnja, ki bi jo Španec verjetno najraje pozabil. Pred novo sezono je namreč prevzel grški Olympiacos, a že po nekaj tednih ‘dobil nogo’. Rdeče-beli so namreč v kvalifikacijah za ligo prvakov nepričakovano izpadli proti izraelski Hapoel Beer Shevi.

Kakšen je trenerski slog Victorja Sancheza?

Način igre, ki ga goji novi trener Olimpije, je značilen za španske trenerje. Sanchez zagovarja princip, pri katerem je tudi vratar vključen v gradnjo napada, pomembno vlogo imata pri tem oba osrednja branilca, ki morata biti na ‘ti’ z žogo. Bočna branilca sta v gradnji napada pogosto postavljena precej visoko.

Značilnosti Sanchezevega sloga je tudi ‘protipresing’ po izgubljeni žogi ter na to hiter prehod v napad. Rad ima napadalce, ki se veliko gibljejo in prihajajo po žogo, v igri rad vidi t. i. trikotnike, skozi katere ekipa izigrava nasprotnika in se pomika višje proti nasprotnikovim vratom.

Detajlnejšo analizo njegovega dela pri Malagi (v angleščini) najdete tukaj.

Incident, ki je za vselej zaznamoval njegovo kariero

Sanchez je novo priložnost dobil jeseni 2016, ko je sedel na klop Betisa ter ga skozi nemirno sezono obdržal med elito, a maja vseeno zapustil klub. Naslednja pustolovščina pa je bila za najbolj nenavadna doslej, konec pa je bil naravnost bizaren.

Aprila 2019, ko se je vrnil v trenersko sedlo, je Sanchez prevzel Malago in jo na lestvici drugi lige odpeljal s šestega na tretje mesto, a se z Andaluzijci ni uspel vrniti v La ligo. Januarja 2020, ko je bil klub na 16. mestu druge lige, pa se je njegova pot na klopi Malage končala. V javnost je namreč pricurljal njegov zasebni posnetek, na katerem se je španski trener samozadovoljeval. Klub ga je najprej suspendiral in nato odpustil.

Nepridiprave, ki so posnetek spravili v javnost, pred tem pa Španca izsiljevali, je policija sicer ujela, a neizbrisen madež na kariero je bil vtisnjen. Sanchez je sicer v izjavi za javnost Malago pozval k odgovornosti in ji zagrozil s tožbo zaradi prekinitve pogodbe, nato pa se s klubom poravnal na sodišču. Njegova trenerska kariera pa je poniknila v anonimnost.

Oživiti jo je sicer skušal v lanski sezoni, ko je v drugi ligi prevzel Cartageno, a je bila njegova epizoda kratka in neuspešna. Na sedmih tekmah je enkrat zmagal in kar šestkrat izgubil ter že septembra ostal brez službe. Zdaj je našel novo, prihaja pa v klub velikega imena, a ne preveč stabilne sedanjosti. Nekaj izkušenj v takšnih sredinah si je 48-letni Španec že nabral, kako jih bo vnovčil v Ljubljani?

Kaj pravijo številke?

Številke resnici na ljubo niso ravno na Sanchezovi strani. Doslej je v karieri vodil 121 tekem, 30 jih je zmagal, 43 remiziral in 48 izgubil. Če to pretvorimo v točke, jih je v povprečju osvajal 1,1 na tekmo, kar je seveda številka, ki jo bo moral v Olimpiji krepko, krepko preseči.

Zanimivo bo sicer videti, kako se bo znašel v dominantni ekipi. Čeprav ima med drugim ‘za pasom’ kar 72 tekem na klopi španskih prvoligašev, je doslej vodil moštva, ki so se borila za obstanek. Olimpija pa se seveda želi boriti za neke povsem druge, bistveno višje cilje …