Nogometaši Domžal v Umagu zaključujejo prvi del priprav na nadaljevanje sezone v Prvi ligi Telemach. V dneh, ko večino Slovenije zaznamujejo najnižje temperature v tej zimi, je bila selitev v hrvaško Istro zagotovo dobra odločitev. Domžalčani se v precej vremensko prijetnem zavetju Umaga, ob našem obisku je bilo ob sončnem vremenu prijetnih 15 stopinj, mirno pripravljajo na nogometno pomlad.
Obiskali smo torej rumeno družino, ki je znana po tem, da v drugem delu sezone stopnjuje svojo formo in se pogovarjali z njenim trenerjem Dejanom Djuranovićem. Beseda je tekla o okrepitvah v trenerskem in igralskem štabu, tegobi sodobnega časa, ki kroji načrte športnikov, pa tudi o Anteju Šimundži in statusu slovenskih trenerjev v mednarodnem okolju.
Cilji ostajajo povezani z igranjem v Evropi
Prvi del sezone v Prvi ligi Telemach so Domžalčani končali na 6. mestu. Manj od pričakovanj, ciljev in želja? Zagotovo. Tega v rumeni družini nikakor ne skrivajo in so odločeni, da v drugem delu sezone rezultatsko krivuljo obrnejo navzgor.
“Cilji ostajajo takšni, kot so bili na začetku sezone. Na vsaki tekmi želimo biti boljši od nasprotnika, posledično zbirati točke in biti čim višje na lestvici. Ne bežimo od tega, da želimo končati v zgornjem delu lestvice oziroma na mestih, ki prinašajo evropska tekmovanja. Na drugi strani imamo tudi pokal, ki ga želimo osvojiti,” poudarja Dejan Djuranović.
A v tej sezoni imajo podobne cilje številne ekipe, zdi se, da se je nabor klubov, ki se želijo boriti za Evropo, v tem tekmovalnem obdobju precej povečal. Tudi v pokalu so v igri štiri zelo ambiciozne ekipe – Domžale, Bravo, Koper in Celje. Je konkurenca letos res bolj zgoščena, kot je bila v nekaterih prejšnjih sezonah?
“Pokal je specifična zgodba, tam bosta ena oziroma dve tekmi odločali o tem, kdo se bo na koncu veselil uspeha. V prvenstvu pa se lahko hitro zgodi pozitivna serija, s katero splezaš po lestvici, z negativno serijo pa se hitro približaš mestom, ki vodijo v nižji rang oziroma dodatne kvalifikacije.”
“Konkurenca je prava, v prejšnjih sezonah smo imeli jasnega kandidata za izpad, letos tega ni. Da pa je boj za Evropo odločen šele v zadnjih krogih, smo vendarle že vajeni in tudi letos verjetno ne bo nič drugače. Prvenstvo pa bo vsekakor zanimivo, “pol lige” se bo borilo za ta tri oziroma morda celo štiri mesta, ki peljejo v Evropo,” odgovarja domžalski strateg.
Malo odsotnih nogometašev, na pripravah tudi fantje iz mladinskega pogona
Domžalske priprave na nadaljevanje sezone sicer za zdaj potekajo po načrtih. Ekipa je najprej teden dni vadila ob Kamniški Bistrici, v teh dneh pa zaključujejo prvi del priprav v Umagu, kjer so med tednom odigrali tudi pripravljalno tekmo z Rijeko (3:2).
“Priprave potekajo po željah in pričakovanjih, najbolj pomembno je, da so fantje zdravi in motivirani na treningih. Poškodb in bolezni je malo, tako da lahko vse, kar smo si zamislili za ta del priprav, nemoteno izvajamo.”
“Na teh prvih tekmah skušamo razporediti igralni čas tako, da so tekme čim bolj intenzivne in da vsi, ki so priključeni treningom, dobijo določeno minutažo. V drugem delu pa bo več poudarka na taktični pripravi, zato imamo takrat tudi več tekem, da fantje dobijo v noge 80 ali 90 minut tekme in bodo pripravljeni za drugi del sezone,” ocenjuje nogometni strokovnjak, ki na klopi Domžal sedi od junija 2020.
Zaradi poškodb so prvi del priprav izpustili vratar Ajdin Mulalić (koleno), Lovro Štubljar in Denis Adamov (trebušni zid). Žiga Repas, Tilen Klemenčič in Andraž Žinič so zaradi bolezni ostali v Domžalah in bodo s treningi začeli v prihajajočem tednu.
Okrepljen trenerski štab še čaka na morebitne igralske okrepitve
Strokovnemu štabu prve ekipe iz mesta ob Kamniški Bistrici se je v zadnjih dneh pridružil tudi Rok Hanžič, ki je bil v prvem delu sezone še glavni trener prvoligaša iz sosednjih Radomelj.
“Prepričan sem, da bo s svojim znanjem in izkušnjami, pripomogel k še boljšemu delu trenerske ekipe. Dela je vedno dovolj, imamo širok kader, vključili smo kar nekaj mladih nogometašev, tako da je dobrodošla tudi vsaka trenerska okrepitev.”
V Domžalah so torej v januarju okrepili trenerski štab, čakamo pa še na prve informacije o tem, da bi se ekipi pridružil tudi kakšen nov obraz v igralski zasedbi. Si Dejan Djuranović želi, da se v domžalski igralski mozaik doda še kakšen novinec?
“Vsak trener si želi, da bi imel na voljo čim bolj kvaliteten kader. Ampak vemo, kakšna je klubska filozofija, k prvemu moštvu želimo dodajati mlade nogometaše. Imamo veliko število igralcev, tako da je trenutno verjetnejši še kakšen odhod. Potem pa bomo morda razmišljali o kakšnem prihodu.”
Trenutno imajo Domžalčani na seznamu kar 52 nogometašev, pri čemer je precej mladincev in tudi kadetov s profesionalnimi pogodbami s klubom. Ekipo sta v januarju sicer zapustila Grega Sorčan (Apolon Smyrnis) in Damjan Vuklišević (Celje).
Koronavirus jih je še dodatno naučil, da se mora tudi brez tistega, ki ga ni
Tudi v svetu športa se v zadnjem obdobju na žalost znova veliko pogovarjamo o koronavirusu. Tekme se zaradi razmaha števila okužb v ekipah prestavljajo in odpovedujejo, dolgoročno strateško načrtovanje je za trenerje postalo prava nočna mora. Odločitve se morajo sprejemati iz dneva v dan, prepogosto pa ne temeljijo na pripravljenosti in formi nogometašev, ampak zgolj na dejstvu, kdo je pozitiven in kdo negativen na rednih testiranjih.
“Pomembno je, da imamo številčno zadosten in dovolj kvaliteten kader. V klubu ozaveščamo nogometaše, da se držijo ukrepov. Pri ohranjanju zdravja so nam prav prišle tudi priprave v Umagu, kjer smo v hotelu v svojem mehurčku. Ko se vrnemo, pa ostajajo priporočila za fante, da naj se zadržujejo v družinskem krogu in se izogibajo večjim druženjem. Če pa pride do okužb, smo se v zadnjih letih še kako navadili, da brez tistega, ki ga ni, se mora. K sreči imamo trenutno dovolj širok kader,” situacijo opisuje Dejan Djuranović.
Predpogoj za odhod tujino je dober rezultat
Ko govorimo o nekoliko širšem dogajanju v slovenskem nogometnem prostoru, je najbolj odmevna novica v januarju zagotovo ta, da se je Ante Šimundža iz Mure preselil na klop bolgarskega Ludogorca. Kako je vse skupaj pospremil Djuranović, ki ne samo, da je bil v zadnjih letih Mariborčanov rival na trenerski klopi, ampak je bil v času njune nogometne kariere tudi soigralec Šimundže v NK Maribor?
“Z Antejem sva dolgoletna prijatelja, sva kolega v stroki, v dobrih odnosih pa sva ostala tudi iz časov, ko sva bila soigralca. Zaslužil si je ta prestop, zgodba Mure v zadnjih sezonah je koristila njemu, klubu in tudi igralcem, zato se tudi dogajajo ti prestopi. Slovenija ni izrazito nogometna država, plačilna moč klubov ni takšna, da posamezniki ne bi izkoristili priložnosti za odhod v tujino. Čestitke in pohvale za to, kar je Anteju uspelo.”
Slovenija v zadnjih letih postaja vse bolj zanimivo okolje za klube iz tujine, ki iščejo nove okrepitve. Drugače je bilo s trenerji, ki so z izjemo nekaterih izjem, kot so denimo Darko Milanić, Matjaž Kek, Luka Elsner in Simon Rožman, redko dobili priložnost za vodenje kluba v tujini. Se bo to v naslednjih letih spremenilo in je takšen podvig, kot je uspel Anteju Šimundži, lahko dodatna spodbuda za slovenske nogometne strokovnjake?
“Slovenija je trg, ki je za tujino zanimiv med drugim zato, ker pri nas najdejo cenovno relativno ugodne rešitve med igralci in trenerji. Ob takšnih uspehih, kot je bil Murin, se zagotovo odpirajo možnosti za odhod v močnejšo ligo, kjer dobi posameznik tudi finančno boljše pogoje. Nogometni trg je danes odprt, ogromno je ponudbe. Ključno pri teh stvareh pa je, da imaš za sabo dober rezultat. To je predpogoj. So pa slovenski strokovnjaki že večkrat dokazali, da imamo znanje, strokovnost in željo po delu ter da lahko delujemo tudi v nekoliko višjem evropskem rangu,” pogovor zaključuje Dejan Djuranović.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje