Večni mladenič, s katerim je na Otoku prah dvignil sloviti Jorge Mendes

Etien Velikonja je karieri nogometaša pomahal v slovo. FOTO: Aleš Fevžer.

Kariero je končal Etien Velikonja, ki je kot zelo mlad zablestel v slovenskem nogometnem prostoru, potem pa so njegov vzpon zavrle poškodbe. Kljub temu je za njim zelo uspešna in tudi pestra nogometna pot. Vabimo vas na sprehod po njej.

“Skozi kariero sem doživel vzpone in padce, a v njej ne bi spremenil ničesar,” je v čustveni objavi na Instagramu, kjer je naznanil konec kariere, povedal Etien Velikonja.

Tudi danes, ko jih šteje 34, deluje kot mladenič izpred skoraj 20 let, ko je nase močno opozoril v mlajših selekcijah Gorice. Bil je nov žlahten produkt njene nogometne šole, ki je nizala enega igralca za drugim.

Skupaj z bratrancem Timom Matavžem sta Gorici leta 2006 pomagala do naslova državnega prvaka v mladinski kategoriji in skupaj zabila kar 45 golov.

Že v naslednji sezoni je Velikonja dočakal debi v članski ekipi Pavla Pinnija in v zadnjem prvenstvenem krogu pri zmagi nad Mariborom s 4:1 dočakal prvi gol. Gorica je bila podprvak.

Ob prvem nastopu v članski kategoriji je bil star 18 let in 4 mesece.

Vzpon, prva huda poškodba in eksplozija v Mariboru

Sezono za tem, ko je bila Gorica tretja, je zadel petkrat, eksplozijo pa dočakal v sezoni 2008/09, ko je bil z 17 goli z 20 leti najboljši strelec slovenskega prvenstva. Gorici je pomagal do drugega mesta.

Takrat je bil eden glavnih upov slovenskega nogometa, potem pa ga je v naslednji sezoni doletela huda poškodba kolena, zaradi katere je počival več kot pol leta.

Doživel jo je v času največjega vzpona. Le malo za tem, ko je pod vodstvom Matjaža Keka na tekmi kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2010 proti San Marinu debitiral v slovenskem dresu.

Po popolnem okrevanju je v sezoni 2010/11 v prvi polovici igral za Gorico, pozimi pa kot velika okrepitev prišel v Maribor, s katerim je bil prvak. V tisti sezoni je v 34 nastopih dosegel 10 golov.

Za Maribor je odigral 64 tekem in dosegel 28 golov. FOTO: Aleš Fevžer.

Sezono za tem je to vsoto več kot podvojil. Na 42 tekmah v vseh tekmovanjih je dosegel 21 golov, z Mariborom osvojil prvenstvo in pokal, z njim pa se uvrstil tudi v skupinski del lige Evropa. On je bil tisti, ki je v dodatnih kvalifikacijah zabil odločilni gol za zmago nad Rangersom v Ljudskem vrtu z 2:1.

Vrnil se je tudi v reprezentanco in v času Slaviše Stojanovića nastopil na prijateljskih tekmah proti Romuniji in Grčiji, na klopi pa je bil tudi v času Srečka Katanca na začetku kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2014. Potem ga v najboljši slovenski nogometni selekciji ni bilo nikoli več.

Prestop, ki je na Otoku dvignil nekaj prahu

Poleti 2012 je z zmago nad Olimpijo z Mariborom najprej osvojil superpokal, malo za tem pa v odmevnem prestopu, ki je Mariborčanom prinesel dva milijona evrov, odšel v Cardiff City, ki je takrat nastopal v drugem kakovostnem razredu angleškega nogometa.

Z Valižani je podpisal donosno štiriletno pogodbo, v poslu pa je s takratnim športnim direktorjem Zlatkom Zahovićem sodeloval eden najbolj znanih menedžerjev v nogometnem svetu, dolgoletni agent in tesni prijatelj Cristiana Ronalda, Portugalec Jorge Mendes, ki naj bi, tako so pozneje pisali številni otoški mediji, takrat 23-letnega slovenskega napadalca v Cardiff pripeljal mimo trenerja Malka Mackayja.

To se je poznalo tudi na igrišču. Velikonja je v 15 mesecih, ki jih je preživel v Cardiffu, odigral vsega 73 ligaških minut, edinkrat pa bil v dresu Cardiff Cityja na igrišču od prve do zadnje minute pri porazu proti Macclesfieldu v pokalu FA.

“Če upoštevamo zgolj odškodnino, ki jo je na njegov račun odštel, je Cardiff stal deset tisoč angleških funtov za vsako odigrano minuto,” je o prestopu, ki je med navijači Cardiffa dvignil veliko prahu, pisal priznani The Guardian.

V Belgiji je v majici Liersa blestel. FOTO: Profimedia.

Leta številnih selitev in še ena huda poškodba

Po tem, ko v Cardiffu nogometne sreče ni našel, se je Velikonja v naslednjih letih do izteka štiriletne pogodbe selil na številne posoje.

Najprej v sezoni 2013/14 na Portugalsko, kjer je v tamkajšnji prvi ligi kot član Rio Aveja odigral vsega sedem tekem, 259 minut in zabil en gol.

V naslednji sezoni je bil v Belgiji in za Lierse, ki je v tisti sezoni izpadel iz prve lige, v 17 nastopih dosegel pet golov, nato pa v njegovem dresu zablestel v drugi ligi. Z 24 goli je bil najboljši strelec druge lige, iz katere se je Lierse ekspresno dvignil nazaj med prvoligaše.

Po izteku štiriletne pogodbe je poleti 2016 nekoliko presenetljivo okrepil Olimpijo v časih Milana Mandarića in ljubljansko zgodbo začel zelo dobro. Z golom na evropski tekmi proti slovaškemu Trenčinu ob debiju in z zadetkom za zmago nad Celjem ob prvoligaškem krstu.

Toda do konca prve polovice sezone je zadel le še trikrat in pozimi odšel. V prvo turško ligo k Genclerbirligiu. Tudi tam je že na prvi tekmi zabil, v pokalu proti Kayserisporju, a se je na koncu izkazalo, da je bil to tudi njegov edini gol v Turčiji. Po koncu sezone jo je po vsega sedmih nastopih zapustil.

Za Olimpijo je odigral 26 tekem, dosegel je 6 golov. FOTO: Aleš Fevžer.

Poleti 2017 je Velikonji uspel prestop v nizozemsko prvo ligo, v katero je prav takrat, v Vitesse, prestopil tudi njegov bratranec Matavž. Okrepil je ekipo Willem II.

Začetek je bil spet zelo spodbuden, že na drugi tekmi je zabil dva gola proti Rodi, v četrtem krogu zatresel tudi mrežo slovitega Ajaxa iz Amsterdama. V šestem nastopu se je spet huje poškodoval in v tisti sezoni ni več igral.

Po okrevanju se je vrnil tja, kjer se je vse začelo, a Gorica je bila takrat precej drugačen klub od tistega, iz katerega je osem let pred tem odšel. V sezoni 2018/19, ki jo je končal z 9 goli, se je Gorica prvič v zgodovini obstoja preselila v drugo ligo, z njo pa tudi Velikonja.

Po sedmih golih v prvih štirih nastopih sezone 2019/20 mu je uspel še en prestop na tuje, okrepil je nizozemski NEC Nijmegen in že ob debiju zablestel z golom in asistenco. Do konca sezone je dosegel le še enega.

Fotografija v dresu Gorice iz leta 2009. FOTO: Aleš Fevžer.

Vrnitev v Gorico, druga liga in slovo

Poleti 2020 se je še drugič in zadnjič vrnil v Gorico, ki je bila takrat spet prvoligaš, ampak po koncu sezone vnovič izpadla v drugo ligo. V njej je Velikonja do novega naslova in vrnitve med prvoligaše pomagal z 12 goli in jo kot kapetan vodil tudi skozi sezono 2022/23, v kateri je zadel šestkrat.

Po novem izpadu štirikratnega slovenskega prvaka Gorice v drugo ligo je tudi Velikonja, ki je v zadnjih letih igral z zelo načetimi koleni, ugotovil, da ima dovolj. Večni mladenič se je odločil, da je v življenju čas za nov korak.