Dolgo sta že soigralca v zeleno-belem dresu. In v njem sta doživela ... dobesedno vse, kar se lahko zgodi v življenju profesionalnega športnika. Osvajala sta lovorike, menjala trenerje in lastnike, se ubadala s poškodbami, doživljala težke poraze in se veselila na ramenih navijačev. "Vseh zgodb je za zelo debelo knjigo," Antonio Delamea Mlinar in Nik Kapun poudarjata v en glas. Morda jo nekoč napišemo, prolog vanjo pa vam ponujamo v naslednjih vrsticah.

Začeli smo pri temi, ki je za nogometaše najmanj prijetna. A poškodbe so tako močno zaznamovale karieri Nika Kapuna in Antonia Mlinarja Delamee, da se temu področju nismo mogli izogniti.

“K sreči sem zdrav in se vračam počasi nazaj v ritem treningov in tekem. Nik je trenutno zdravstveno precej bolje kot jaz, kar je tudi prav, saj je zelo pomemben člen ekipe in ga Olimpija bolj potrebuje. Sam sem zaenkrat v vlogi tretjega ali četrtega štoperja in na meni je, da se dokazujem trenerju,” pogovor začne Delamea Mlinar.

V zadnjih mesecih se je sicer Savinjčan ubadal z novo težko poškodbo kolena, v nogometni javnosti so se začele pojavljati celo informacije o tem, da bo moral končati svojo kariero. Te informacije držijo?

“O svoji prihodnosti razmišljam že nekaj let. Poškodbe so pustile svoj davek in jasno mi je, da moja kariera ne bo trajala do 35. ali 36. leta. Letos bom v načrtovanju prihodnosti naredil še korak naprej, pridobil bom licenco za trenerja in tako bo šlo življenje počasi naprej,” odgovarja branilec, ki pa za zdaj nogometnih čevljev ne obeša na klin.

Skender že pozabil Vidmarja, Banić je nova številka ena

Nogomet

17. Jan 2022 3

Nogomet

17. Jan 2022 3

Nik Kapun je bil del izjemno talentirane generacije nogometašev, ki so ključna leta nogometnega razvoja preživeli pri Interblocku. Andraž Šporar, Miha Zajc in Kenan Bajrić so preko Olimpije nadaljevali svojo pot v tujino in postali članski reprezentanti, Kapunu pa se ta scenarij ni uresničil ravno zaradi uvodne teme našega pogovora – poškodb. Te so vedno znova prišle ravno v nepravem času.

“Res je, vedno znova so se te poškodbe zgodile ravno po nekem mojem dobrem obdobju. Zato se trenutno počutim še toliko bolje, mislim da že več kot leto dni nisem izpustil nobenega treninga, odigral sem praktično vse tekme. Kar se tiče mojih predstav, sem prepričan, da še imam prostor za napredek. Upam, da bo drugi del sezone še uspešnejši.”

Ne glede na “šefe” morajo nogometaši za Olimpijo dati vse od sebe

Naša sogovornika sta že dolgo del Olimpije, pravzaprav tako dolgo, da je ta v njuni eri zamenjala že tri lastnike. In približno petnajst trenerjev. Nik Kapun je k Olimpiji prišel kot mladinec, debitiral je oktobra 2012 na derbiju z Mariborom. Delamea Milnar je bil takrat že uveljavljen člen prve ekipe zmajev, v poletju 2011 je Interblock zamenjal za zmajevo gnezdo.

Skozi leta sta oba sogovornika v ponosu Ljubljane doživela marsikaj. Delamea Mlinar je vmes za štiri leta skočil onkraj luže in se pridružil ekipi New England Revolution, a se pred dobrim letom dni vrnil v klub, ki mu je popolnoma predan. Tudi navijaško. Sta zaradi svojih izkušenj s preteklim dogajanjem Olimpijina “staroselca” bolj mirno kot drugi preživela zadnje mesece, ko je klub (znova) menjal lastnike?

“Pravzaprav se mi zdi, da z leti vse težje doživljam vse te spremembe,” priznava Nik Kapun in dodaja: “Po drugi strani pa sem dobil trdo kožo in se zavedam, da moram v prvi vrsti opravljati svoj poklic in na igrišču dati vse od sebe. Delamo zase in za klub, za katerega pa vemo, kako velik je v našem prostoru.”

Delamea Mlinar se strinja z dve leti in pol mlajšim soigralcem, dodaja le še to: “Na igralcih je, da se osredotočamo na igrišče, ne glede na to, ali je lastnik Rastoder, Mandarić ali Delius. Sicer enostavno prehitro izgubiš fokus na stvari, zaradi katerih si dejansko v klubu. Trudimo se ostati osredotočeni na nogomet in te stvari prepuščamo tistim, ki so plačani za to, da se z njimi ukvarjajo.”

Predpogoj dolgoročnega razmišljanja je kratkoročen uspeh

Poleg knjige o različnih erah Olimpije sogovornikoma v šali predstavimo tudi idejo, da bi morda pripravila kakšen priročnik o tem, kako se privaditi na novega trenerja. Trenutno novi trener zeleno-belih pravzaprav ni nov, ampak je v klubu že bil, a tudi to v Olimpiji ni novost. Sliši se zapleteno, ampak takšno je pač življenje v zmajevem gnezdu.

S prihodom novih lastnikov in vrnitvijo Dina Skendra Ljubljančani poudarjajo, da razmišljajo predvsem dolgoročno. Spremembe se dogajajo v vseh porah kluba, odhajajo igralci in trenerji iz mladinskega pogona, nekateri nogometni strokovnjaki so napredovali v trenerski piramidi, tudi v članski ekipi je nekaj novih obrazov. Je glede na vse te spremembe Olimpija letos sploh lahko kandidat za državni naslov?

Zimske kadrovske aktivnosti ljubljanske Olimpije

Odhodi: Miha Kompan Breznik (Mura), Marko Futacs, Denis Šme, Sava Petrov (prekinitev pogodbe), Stefan Petrović (Triglav, posoja).

Prihodi: Marin Pilj (Osijek), Robert Mudražija (Kobenhavn, posoja), Ivo Banić (Gorica (HRV), posoja), Žan Mauricio (priključen iz mladinske ekipe, prva profesionalna pogodba), Žan Baskera (vrnitev s posoje v Krškem)

Na izhodnih vratih: Mihailo Perović, Dino Špehar, Erik Gliha, Maj Fogec, Enrik Osterc (vnitev v Troyes), Nejc Vidmar (?)

Podaljšana pogodba: Svit Sešlar (do 2026)

“Po mojem mnenju so predpogoj dolgoročnega razmišljanja kratkoročni uspehi. Če se bomo zadovoljili s tem, da smo tretji ali četrti, to dolgoročno ne pelje nikamor. Vsak trener ima svoje zahteve, osebno pa nimam energije in volje, da se ukvarjam s tem, kdo je trener, ampak enostavno izpolnjujem tisto, kar zahteva od mene. To je razmišljanje, ki bi ga moral imeti vsak pravi profesionalec. O tem, ali smo bili uspešni ali ne, bomo sodili na koncu sezone. Trenutno pa je atmosfera v ekipi dobra, novi ljudje se trudijo, da imamo vse, kar potrebujemo. Trenutno se ne moremo pritoževati.”

“Bo pa, tudi kar se tiče pričakovanj javnosti, zelo pomembno, kako bomo začeli z drugim delom sezone. Verjamem, da se lahko ob dveh uvodnih zmagah znova prebudi tista pozitivna navijaška energija. Vse delamo v smeri, da dobimo tisto prvo tekmo z Muro. Težko pa je napovedovati, ali bomo prvi, drugi ali tretji. Vloga nas starejših pa je v tem, da mladim nogometašem predstavimo, v kako velikem klubu so in da je čast biti del Olimpije. Ko si enkrat v Olimpiji, so zahteve najvišje,” se zaveda Antonio Delamea Mlinar.

Nik Kapun se strinja s sogovornikom o tem, da je ne glede na trenerja naloga nogometašev na igrišču jasna – izpolnjevanje njegovih zahtev. Ko je govora o tem, ali je lahko “nova” Olimpija prvak že v tej sezoni pa …

“Po 14 dneh priprav je težko napovedovati, kakšen bo drugi del sezone in ali je ta ekipa pripravljena na naslov. Nogometaši, ki so prišli so že pokazali določene kvalitete, atmosfera je dobra in delamo na tem, da bomo res čim bolje pripravljeni na te prve tekme, ki bodo nakazale, kam gre krivulja.”

5 hitrih vprašanj in malo časa za odgovore

Liga pridobiva na izenačenosti, a tudi kvaliteti

Letošnja sezona v Prvi ligi Telemach je nekoliko drugačna v luči tega, da imamo v slovenskem nogometnem prostoru precej ambicioznih klubov, ki se borijo za najvišja mesta. Maribor se znova vrača h koreninam, Mura bo v nadaljevanju sezone precej spremenjena, Koper ne skriva visokih ambicij, novo zgodbo začenjajo tudi Celjani, Olimpija pa tako ali tako stopa po povsem spremenjeni poti. Se nogometaši različnih klubov med sabo letos pogosteje pogovarjajo o tem, kaj se dogaja v taborih drugih ekip?

“Osebno se tu in tam slišim samo z Rokom Kronavetrom, ampak to so bolj osebni pogovori, niti ne toliko o nogometu,” zaupa Kapun. Tudi Delamea Mlinar prav veliko stikov z igralci ostalih ekip nima: “Malce bolje sem seznanjen samo s tem, kaj se dogaja pri Aluminiju, ker tam igrata moj brat Andraž in Aljaž Krefl. Ne vem, morda se nogometaši v slovenski ligi celo premalo pogovarjamo med sabo. Tudi v okviru sindikata je komunikacije po mojem mnenju premalo.”

Kandidatov za visoka mesta je torej veliko, do maja pa bomo morali počakati na to, kdo bo dosegel zastavljene cilje in kdo ne.

Po veliki spremembi: kdo krmari slovenski klubski nogomet

Nogomet

15. Jan 2022 9

Nogomet

15. Jan 2022 9

“Liga je takšna, da lahko vsak premaga vsakega. Vemo, prvak bo tisti, ki bo zmagal največ teh majhnih tekem. A problem se pojavi, ker teh majhnih tekem ni več veliko, vsaka tekma Olimpije je že neke vrste derbi. Obrisi lestvice se kažejo že po prvem delu, edino negativno presenečenje je Celje, ki pa se bo po mojem mnenju v nadaljevanju sezone pobralo. Mi smo v vsakem primeru odvisni od sebe, če bomo pravi, nam lahko uspe dober rezultat. Razlike bodo majhne, želimo si biti v vrhu, igrišče pa bo podalo odgovor. Poudarjam pa, osredotočamo se zgolj in samo nase,” razmišlja Antonio Delamea Mlinar.

Nik Kapun ob vseh teh novih projektih opaža, da je slovenska liga zagotovo pridobila na zanimivosti: “Liga je vse bolj izenačena, povečali so se proračuni nekaterih klubov, zato je posledično več tudi kvalitetnih nogometašev. Tekme so vse bolj gledljive in to je absolutno dobro za slovenski nogomet.”

V obdobju Nika Kapuna in Antonia Mlinarja Delamee je Olimpija osvajala lovorike, kar je vedno znova zmanjkalo, so bili uspehi v Evropi. Po mnenju obeh naših sogovornikov je odgovor na vprašanje, zakaj je izostal evropski uspeh, zelo jasen.

“Vsak navijač Olimpije ve, kaj je zmanjkalo. Ekipa se je gradila celotno sezono, potem pa je prišlo poletje in z njim prodaja treh, štirih ključnih igralcev. Neke nove zgodbe smo vedno začenjali takrat, ko se je dogajala Evropa. Moštvo je bilo v izgradnji, veliko je bilo novincev, včasih tudi nov trener in zato je bilo zelo težko narediti dober rezultat. Trinajst let profesionalno igram nogomet, določene stvari so mi jasne in na tak način si v Evropi težko uspešen pa mislim, da sva midva z Nikom zagotovo med tistimi, ki sva si najbolj želela odmevnega mednarodnega uspeha Olimpije,” ocenjuje Savinjčan.

Primer bolj uspešne prakse Delamea Mlinar najde pri večnih rivalih: “Če pogledamo Maribor, je imel pet ali šest let v ekipi deset nosilcev, ki so se odlično poznali med sabo. Mi pa smo vedno znova gradili novo okostje ekipe in na nek način vsako sezono začenjali nov projekt. Če tega ne bi bilo, bi Olimpija zagotovo doživela kakšno evropsko jesen. Potem bi imeli verjetno tudi še večjo podporo navijačev, vedno znova, ko smo jih prepričali v to, da je naša zgodba lahko uspešno, se je vse obrnilo na glavo in vrteli smo se v začaranem krogu. Škoda, res škoda.”

Olimpija je v zadnjih letih sicer spisala nekaj lepih poglavij zgodovine kluba, kar je v določenem obdobju na tribune Stožic privabilo večje število navijačev. A na žalost se je še pogosteje zgodilo, da je največji stadion v Sloveniji na tekmah zmajev kazal bolj klavrno podobo praznih tribun.

“Bila so dobra obdobja, recimo tisto prvo pod Marijanom Pušnikom in potem pod Igorjem Bišćanom. Takrat smo imeli tudi lepo podporo navijačev in dobro vzdušje na tribunah. Ampak tako, kot je rekel Antonio, preveč sprememb trenerjev in igralcev pripelje do tega, da navijači izgubijo zaupanje. Kupiš recimo dres Alvesa ali Mimouna, on pa čez dva meseca odide. Zato razumem navijače, da so izgubili vero v našo zgodbo, na nas nogometaših pa je, da jih poizkusimo z dobrimi predstavami vrniti na tribune.”

Kapun še vedno razmišlja o tujini, Delamea Mlinar o življenju po aktivni karieri

V slovenskem nogometnem okolju praktično ni ambicioznega posameznika, ki se ne bi želel dokazati tudi v mednarodnem okolju. Antonio Delamea Mlinar je dobil to priložnost in štiri leta igral v ameriški ligi MLS, Niku Kapunu se je, predvsem zaradi prej omenjenih poškodb v nepravem času, vedno znova nekako izmuznila. Vezist Olimpije je pred dnevi dopolnil 28 let in počasi je na mestu vprašanje, še razmišlja o odhodu v tujino ali bo celotno kariero preigral v zeleno-belem dresu?

“Iskreno povedano, še vedno razmišljam o tujini in imam veliko željo, da se preizkusim še kje drugje. Tudi če nisi nogometaš, je dejstvo, da moraš na določeno obdobje nekoliko zamenjati okolje. Kar pa ne pomeni, da v Olimpiji nisem zadovoljen, nasprotno. Imam vso podporo in zaupanje, tako da se pritoževati zagotovo ne morem.”

Delamea Mlinar za zaključek pogovora razmišlja nekoliko drugače: “V tem trenutku se nagibam k temu, da do konca pošteno oddelam svojo pogodbo pri Olimpiji, nato pa bom razmišljal naprej. V Olimpiji sem se vedno dobro počutil. To je moj klub in če ne drugega, bom vedno lahko rekel, da sem kariero končal v klubu, ki ga imam najraje.”