Fatoumatta Sillah je gambijska odbojkarica. V Slovenijo je prišla pred tremi leti. Sprva je dve sezoni igrala za novogoriški GEN-I Volley, preteklo poletje pa je prestopila v sredino državnega prvaka Calcita iz Kamnika.

Kakšno je stanje: Bosta Ikhbayri in Sillah kmalu Slovenca?

Odbojka

13. Jan 2022 5

Odbojka

13. Jan 2022 5

Sezona za hitro pozabo: “Tega ne privoščim nikomur”

Odbojka

24. Mar 2022 1

Odbojka

24. Mar 2022 1

Fatoumatta Sillah je v Slovenijo prišla kot 16-letno dekle. Okrepila je vrste GEN-I Volleyja, kjer je po letu privajanja v svoji drugi sezoni pri goriških strelah hitro pokazala, da je kljub rosnim letom, odlična igralka.

To so opazili tudi pri Kamniku in jo poleti zvabili v svoje vrste, mlada Gambijka pa se jim je kljub težavam s poškodbami na začetku sezone odkupila z dobrimi predstavami.

19-letno korektorico smo v začetku tedna obiskali v Kamniku, kljub začetni nervozi je pogovor kmalu stekel. Govorili smo se o njenem življenju v Sloveniji, športnem delu in tudi o vpoklicu v slovensko izbrano vrsto.

Kmalu bo namreč dobila slovenski potni list in lahko nastopala za Slovenijo, ki jo v tem poletju čakata srebrna evropska liga in kvalifikacije za evropsko prvenstvo.

Čez vikend ste se sprehodili preko “drugoligaša” Formisa. Kako ste videli tekmi z ekipo, ki je v drugo ligo poslala Koper? (s Sillah smo se pogovarjali v ponedeljek, medtem so Kamničanke v soboto gladko dobile tudi prvi polfinalni dvoboj, naša sogovornica je bila s 16 točkami najboljša pri Kamniku)
Na vsako tekmo se pripravimo z vso resnostjo. Tudi proti Formisu, ki je v tej sezoni igral v drugi ligi, ni bilo nič drugače. Na igrišču smo pokazale, da smo kvalitetnejše in gladko zmagale.

Kako ste zadovoljni s potekom letošnje sezone?
Ne moremo se veliko pritoževati. Osvojili smo slovenski pokal, mogoče bi lahko več iztržili v ligi MEVZA, a tudi drugo mesto ni slabo. Zelo dobro se dela na treningih, s soigralkami se dobro razumemo, zato lahko vse skupaj z zelo pozitivno oceno.

Čeprav polfinalni dvoboji še niso končani, javnost že zdaj pričakuje finalni dvoboj med Calcitom in Novo KM Branik. Ste enakega mnenja?

Zagotovo. Branik je druga najboljša ekipa v Sloveniji. Sodijo v finale, a športu se nikoli ne ve, kaj se bo zgodilo, se pa strinjam, da bi bilo presenečenje, če se to ne bi zgodilo.

V Slovenijo ste prišli leta 2019. Obleki ste dres vaših nasprotnic v polfinalu v slovenskem prvenstvu – GEN-I Volleyja. Zakaj Slovenija, kako je prišlo do selitve v našo deželo?
Ne vem, čisto točno. Ves proces so tisti čas speljali moji trenerji v Gambiji. Sama sem bila osredotočena le na šolo in izobrazbo, nato je sledila selitev. Zdaj sem tukaj, zelo sem vesela.

Ste vedeli, kaj o Sloveniji, preden ste prišli sem?
Ne, niti slišala nisem zanjo. Bila sem kar malce v šoku in se spraševala, kje je to? Prihajam iz male državice v Afriki, zato je šlo za povsem novo okolje, različno kulturo. Tudi odbojkarski sistem in delo je povsem drugačno kot v moji domovini, a zdaj sem se že navadila. Zelo rada sem tukaj, Slovenija mi je omogočila, da sem napredovala kot odbojkarica.

Torej niste slišali niti za najbolj znane slovenske športnike?

Ne, nikoli.

Kdo je pa v Gambiji najbolj znani športnik?
V Gambiji se praktično vse vrti okoli nogometa, zato bom rekla, da je najbolj znan Musa Barrow, ki igra v Italiji.

(Zanimivost: Do leta 2021 je bil pri Atalanti soigralec Josipa Iličića. Na spletni strani transfermarkt.com je njegova tržna vrednost kar 20 milijonov evrov. Trenutno igra za Bologno, ki jo vodi Siniša Mihajlović)

Je bilo težko zapustiti domovino in oditi v neznano?
Ne bom rekla, da je bilo lahko. Imela sem 16 let. Kot sem že dejala, odšla sem v povsem novo okolje, na vse sem se morala navaditi. Na ljudi, na navade, … A zdaj je vse tako, kot mora biti.

V Sloveniji ste zdaj tri leta. Ste ob vseh teh omejitvah zaradi koronavirusa še ne dolgo nazaj sploh imeli kakšno možnost, da obiščete družino v svoji domovini?

Ne, žal ne, vse skozi sem tukaj.

Ohranjate stik preko telefona?
Tako je, slišimo se vsak dan, moram reči, da jih zelo pogrešam.

Tri leta je res dolga doba, najbrž vseeno načrtujete obisk Gambije?
Zagotovo imam to v glavi, a težko rečem, kdaj se bo to zgodilo, ni vse odvisno le od mene.

Kakšno je bilo vaše otroštvo. V Evropi se veliko govori o težkih pogojih za življenje v Afriki, ste tudi samo kdaj občutili pomanjkanje?
Bilo je kar pestro, a imeli smo vse, kar potrebuješ za življenje. Seveda govorim o osnovah. Lahko rečem, da sem imela lepo otroštvo, hodila sem v šolo in se družila z vrstniki kot vsi ostali.

Dejali ste, da se v Sloveniji dobro počutite, a pri vseh, ki živijo v tujini, pogrešajo nekaj iz svoje domovine. Kaj je to pri vas?
Tako kot Gambija je tudi Slovenija majhna. Obe državi imata okoli dva milijona prebivalcev, zato mi to zelo ustreza. Kar se pa tiče tega, kar pogrešam, je to zagotovo hrana. Spomnim se, da je bilo zame sprva tukaj zelo težko.  Jedla sem le hitro, nezdravo hrano, pica je bila res velikokrat na meniju, zdaj pa sem se navadila in jem vse normalno.

Kaj je zdaj najpogosteje na vašem jedilniku?

Smejali se boste, ampak zame je najboljša polenta, res je dobra, ampak, kot sem rekla, zdaj mi je lažje, jem večinoma vse.

Ne samo polento, Sillah obožuje tudi Luko Dončića:

Prebral sem, da ste pred odbojko igrali nogomet. Odgovor, zakaj, ste že odgovorili zgoraj, saj otroci ponavadi delajo tisto, o katerem se govori največ. Povejte pa mi, kdaj ste ugotovili, da nogomet ni za vas?
Poglejte me, bila sem previsoka, težko je bilo brcati žogo na teh visokih nogah (op. p. smeh), zato sem, ko je bilo možno, zamenjala šport.

Povejte, kako je prišlo do ljubezni na prvi pogled z odbojko?
Ko sem se odpeljala na trening nogometa, sem opazila otroke, ki igrajo odbojko. Tega prej nikoli nisem videla, zato je pri meni še toliko bolj vzbudilo zanimanje. Ko sem ob robu spremljala to čudo, me je tamkajšnji trener vprašal, če se jim lahko pridružim na treningih, ni me bilo treba dolgo prepričevati. Nogometu sem pomahala v slovo in se zaljubila v odbojko.

Kaj ima odbojka, kar drugi športi nimajo?
Težko vprašanje, saj je vsak šport sam po sebi zelo lep, vsak imajo svoje prednosti. Sama zase vem le to, da ko igram odbojko, sem srečna in to je najbolj pomembno. To je tisto, kar šteje. Če nekaj počneš z veseljem, se drži tega, tukaj se ne moreš zmotiti.

Uspešnost kamniške korektorice v tej sezoni:

Mevza:
121 točk; 3,78 točke na niz

1. DOL:
252 točk; 4,94 točke na niz

Pokal:
20 točk; 2,86 točke na niz

Liga prvakov, kvalifikacije:
15 točk; 5 točk na niz

Pokal CEV:
35 točk; 3,18 točke na niz

Lahko igrate na dveh odbojkarskih položajih – kot korektorica in kot sprejemalka/napadalka. Take igralke imajo trenerji najraje, ampak vseeno, zagotovo je vam ljubši en položaj?
Bom izbrala mesto korektorice, ki je moje primarno odbojkarsko mesto. Na mestu sprejemalke sem prvič zaigrala pri GEN-I Volleyju, ker smo imeli igralko, ki je bila ravno tako lahko tudi korektorica. Veliko sva menjali položaj. Zdaj treniram tudi sprejemanje, a kot sem rekla, raje igram na korektorskem mestu.

Imate vzornico?
Paolo Egonu. Neverjetna je v vseh pogledih. Vedno, ko jo vidim igrati, dobim željo, da treniram še več in bolj trdo. Tudi ona ima afriške korenine, mislim, da iz Nigerije. Res ima vse, obožujem jo.

Je kot nekakšna Serena Williams v odbojki?
(op. p. smeh) Se strinjam.

Zasluži toliko kot najboljši moški igralci, kar je v športu prava redkost.
Še enkrat, izjemna je. Sem njena velika navijačica.

Na Instagramu ima 253 tisoč sledilcev, tudi vi uporabljate družabna omrežja?
Imam Instagram, a nisem preveč aktivna.

Zakaj ne? Za športnike je dandanes to zelo pomemben element, lahko rečemo, da sodi zraven k profesionalnemu športu.
Se povsem strinjam, a trenutno sem bolj osredotočena na odbojko, na treninge in ostale športne stvari.

Mogoče bo kasneje, ko boste slavni, več časa tudi za to?
Upajmo, držim pesti.

Kaj želite doseči v odbojki, kakšne so vaše sanje?
Zagotovo so sanje osvajanje odličji na velikih tekmovanjih in seveda igranja za velike klube.

Za osvajanje odličij moraš igrati za reprezentanco. Pred časom sem govoril z vodilnimi na Odbojkarski zvezi Slovenije (OZS), takrat so mi potrdili, da delajo na tem, da vam priskrbijo slovenski potni list. Kako je zdaj s tem?
Nisem ga še dobila, še vedno se dela na tem, a ga bom zagotovo.

Ste torej na seznamu igralk, o kateri je pred tedni govoril novi slovenski selektor Marco Bonitta?
Sem, zato sem zgoraj tudi dejala, da bo moral obisk Gambije najverjetneje še malo počakati, da ni vse odvisno od mene. Po koncu klubske sezone nas kmalu čakajo reprezentančne priprave.

Vam je morda Bonitta sam povedal, kaj pričakuje od vas, kakšne načrte ima z vami?
Ne, imeli smo le tisti skupni sestanek, ko nam je predstavil svoj pogled, svoj način dela …, na štiri oči pa se z njim še nisem pogovarjala.

Kaj vam osebno pomeni, da ste lahko del slovenske reprezentance?
To je najlepša stvar, ki se ti lahko zgodi. Za dekle iz Afrike so to sanje. Ko sem zapustila Gambijo, na to nisem niti pomislila, zato sem presrečna, da se stvari odvijajo, kot se. Zame je to velika čast in naredila bom vse, da bom lahko ekipi čimbolj pomagala.

Bi bilo v vaših očeh še lepše, če bi zaigrali za Gambijo, ki je vaša domovino?
Ne vem, mogoče bi prej izbrala Slovenijo, saj se tukaj igra v Evropi. Vsi te lahko vidijo igrati, tudi veliki klubi.

Če se malce vrneva na klubsko odbojko. Kako je z vašo pogodbo pri Calcitu?
Lahko ostanem še eno sezono, a ne vem, kaj se bo zgodilo, sezona še traja, tukaj se odlično počutim, želim ostati, a če dobiš boljšo ponudbo, če te želi boljši klub, težko rečeš ne. Bomo videli.

V Calcitu trenirate pod taktirko Gregorja Rozmana. Glede na to, koliko igrate, vam zelo zaupa, kajne?
Zelo mi je pomagal. Ko sem prišla v Kamnik, sem bila zelo sramežljiva in plaha. Poznala nisem nikogar, razen igralk iz GEN-I Volleyja. Bil mi je res v veliko pomoč, veliko me je naučil, gre za res prijetno osebo.

O življenju v Kamniku:

Videti je, da ste se tudi soigralkami odlično ujele?
Res gre za prekrasna dekleta, prekrasne osebe. Najbolj pa sva se ujele z Mijo (op. p. Šiftar). Je mlajša od mene, a vseeno, res sva se ujeli na vseh področjih.

Pomembno je, da se v ekipi, za katero igraš, dobro počutiš. Vesela sem, da imam take soigralke.

Še za konec, kaj počnete, ko odbojka ni v prvem planu?
Nič takega. Običajno se družimo s prijateljicami, prosti čas pa poskušam izkoristiti za počitek po treningih in tekmah.

Glede na to, da ste že tri leta v Sloveniji, ste si zagotovo že ogledali kakšen znan slovenski kraj. Imam prav?
(tišina, nato smeh op. p.) Zelo si želim na Bled, videla sem fotografije, nujno moram iti.

Kar recite soigralkam, naj vam razkažejo Bled in vas odpeljejo na kremno rezino … Iz Kamnika je do Bleda pol ure vožnje.
Zdaj je vrag odnesel šalo, res bo treba iti, ni druge (smeh op. p.).