Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
S premierno slovensko zmago na dirkah Grand Toura je postal nesmrten, ni pa mu uspelo postati prvi Slovenec z zmago na Dirki po Franciji. Lani je bil neverjetno blizu, 10 dni je nosil rumeno majico, pred prihodom v Pariz pa ostal brez nje.
Nekaj tednov zatem je slavil na Vuelti (Dirka po Španiji), kar je bila lepa tolažba po porazu na Touru. Trenutno je na prvem mestu lestvice Mednarodne kolesarske zveze (UCI) in eden največjih kolesarskih zvezdnikov. Ni ga potrebno posebej predstavljati – to je Primož Roglič.
Dolgo smo čakali na priložnost za intervju s Primožem, v ekskluzivnem pogovoru za Sportklub pa smo z njim govorili o vsem. Tudi o začetku športne kariere in o zamenjavi discipline – smučarske skoke je zamenjal za kolesarstvo, razgovoril pa se je tudi o svoji poti na svetovni vrh kolesarstva in o občutkih po zadnjem Touru.
Roglič je v svet športa vstopil kot smučarski skakalec. To je v Sloveniji nekaj povsem normalnega, saj so smučarski skoki med tistimi nacionalnimi športi. Vsekakor pa gre za edinstven primer zamenjave športa in predvsem dejstva, da je nekdo tako uspešen v novi vlogi, vlogi profesionalnega kolesarja.
„Da, to je zares zelo zanimiva situacija, saj sam ne poznam nikogar, ki je iz smučarskih skokov prestopil v kolesarstvo. V Sloveniji so smučarski skoki nekaj normalnega, tako je bilo tudi zame. S treniranjem sem začel, ko sem bil še otrok. Sosed je bil trener smučarskih skokov in nekega dne me je povabil na skakalnico. Tako enostavno se je vse skupaj začelo.“
Kariero v smučarski skokih je končal relativno hitro, v zgodnjih dvajsetih, kako pa je potem prišlo do prehoda v kolesarstvo?
„Odvisno, kako se na stvar gleda. Ali sem zares končal hitro? Skakalci so v bistvu zelo dobri že zelo zgodaj. Sam sem zaključil nekje pri 22-23 letih. Šlo je za preprost razlog. Nisem bil slab, nisem pa bili na nivoju, na katerem sem si želel biti, oz. sem sanjal, da bom. Ob tem sem imel težave s poškodbami in s koleni… Takrat sem prodal motor in kupil kolo ter vse več kolesaril. Tudi zaradi te zgodbe sem zelo srečen, da sem zdaj tukaj, kjer sem.“
Njegova kolesarska kariera ni klasična, saj jo je pričel zelo pozno. Mnogi kolesarjo vrhunec kariere dosežejo zelo mladi, Primož pa je ravno zdaj, pri svojih 31 letih, v življenjski formi.
„Zares je nekako tako. Še posebej v zadnjem času se je pojavilo veliko mladih kolesarjev, ki jih prej ni bilo. Strinjam se, da sem s kolesarstvom začel zelo pozno. Mnogo stvari sem se skušal naučiti tudi prehitro, zato imam kar nekaj bolečih spominov. Velikokrat sem bil na tleh, veliko je bilo padcev. A nekako sem vedno verjel in vedel, kaj bi rad postal, v katero smer bi rad šel. Tudi zaradi tega sem na koncu uspel.“
Smučarski skoki s kolesarstvom nimajo veliko skupnega, Primož pa je na vprašanje, če obstajajo kakšne povezave in če mu je kaj pomagalo pri tranziciji odgovoril:
„V bistvu samo način življenja. Vsak vrhunski šport zahteva veliko odrekanja. Športnik sem od svojega sedmega leta, ko sem začel skakati. Zato sem vedel, kako vse skupaj poteka. Z neke fizične strani pa skoki in kolesarstvo nimajo skupne točke. Gre za dva povsem različna športa. Kolesarstvo je vzdržljivostni šport, vsekakor pa so mi stvari, ki sem jih delal kot skakalec pomagale. Tudi zaradi tega mislim, da sem tako hitro uspel in brez težav presedlal na kolo in v kolesarstvu postal dober.“
Od kolesarskega amaterja je hitro prišel do statusa profesionalca. Prelomnici v njegovi karieri datirata v leti 2017 in 2018, ko je dokazal, da je lahko kapetan ekipe na največjih dirkah na svetu.
„V bistvu sem kot amater začel leta 2012, leto zatem pa sem podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo z ekipo Adria Mobil. Z njimi sem vozil do leta 2015, v tem obdobju pa sem spoznal, kako stvari v profesionalnem kolesarstvu potekajo. Nato sem preskočil na najvišji nivo, Pro Tour, in prestopil k zdajšnji ekipi Lotto-Jumbo oz. zdaj Jumbo-Visma. To je bil nek nov začetek. V prvem letu je bilo veliko bolečih izkušenj, a sem napredoval in hitro videl, da lahko tekmujem z najboljšimi. Od takrat vse bolj uživam in z ekipo prihajam do vedno boljših rezultatov.“
Roglič: Vsak kolesar sanja rumeno majico
Do prvega velika uspeha je prišel pred skoraj tremi leti in pol, ko je prvič dobil etapo na Dirki po Franciji. To je bila uresničitev sanj.
„Uf, res je! Zares neverjetno, a ne? Vsak kolesar sanja o čim boljšem rezultatu na največjih dirkah na svetu. Takrat, leta 2017, sem tudi prvič nastopil na Touru. Sanje so postale resničnost. Vedno sem bom spominjal tega uspeha s prelazom preko Galibierja in spustom na Serre Chevalier. To zo zares neverjetni spomini,“ razkriva Roglič, ki se je nato spomnil še trenutka, ko je prvič oblekel rumeno majico: „Ja, tudi to so spremljali neverjetni občutki. Postali smo tisti, ki pišemo slovensko kolesarsko zgodovino. Zares neverjetno! Vsak, ki se začne ukvarjati s kolesarstvom, sanja o tako velikih uspehih. Vsak kolesar sanja rumeno majico.“
Malo kolesarjev dobi priložnost, da rumeno majico obleče na največji dirki na svetu. Rogliču je to uspelo večkrat, v zadnjem primeru celo 10 dni. Ali je pritisk iz dneva v dan večji, ali pa vse skupaj postane navada?
„Pritisk je vedno enak. Gre se dan po dan. Ne ukvarjaš se s tem, katero majico nosiš, ampak se osredotočaš le na nalogo, ki je ta dan pred tabo. Jasno pa si vedno želiš, da bi rumeno majico nosil v Parizu in za to se bom boril tudi letos.“
Lani je Roglič na Touru vodil do predzadnje etape. Pred kronometrom je imel 57 sekund prednosti pred rojakom Tadejem Pogačarjem. Slovenski spopad v vožnji na čas je z neverjetno predstavo dobil Pogačar, Primož pa se je moral zadovoljiti z drugim mestom.
„Kar se je zgodilo, se je zgodilo. Preteklosti ne moreš spremeniti. Naredil sem vse, kar sem lahko, nekateri pa so bili hitrejši od mene in zato se ne smem kriviti. To mi mora dati samo dodaten motiv, da letos naredimo še korak naprej in smo na koncu še boljši.“
Mnogi so prepričani, da je Rogliča zmage stala napačna taktika njegove ekipe, Primož pa dodaja, da je bil Pogačar enostavno tako dober.
„Opravili smo analize in sprejeli neke zaključke. Vsekakor obstajajo stvari, ki jih lahko izboljšamo. Generalno gledano pa smo odpeljali sanjski Tour. Vsi fantje so bili na neverjetnem nivoju. Kot smo rekli, malo nam je zmanjkalo. Vsekakor se bomo letos znova borili za zmago.“
Nekaj tednov zatem je Roglič ubranil zmago na Vuelti (Dirka po Španiji), kar je bil po obliž na rane po dogodkih na Touru.
„Zares je lepo, ko zmagaš. Res je, da sem izgubil Tour, a sem vseeno bil na stopničkah, osvojil sem drugo mesto. Tudi to je zame super rezultat, neverjeten uspeh. To mi je dalo občutek, da lahko dosežem še več in nato sem, ne glede na zadovoljstvo po Touru, prišel še do zmage na Vuelti.“
Ob Rogliču in Pogačarju je v vrhu svetovnega kolesarstva vedno več Slovencev. Glede na preteklo desetletje je to velika sprememba.
„Mislim, da smo ne glede na majhnost Slovenije, vseeno nas je samo dva milijona, videli, da zmoremo. To je tisto, kar nam je pomagalo in tudi drugim pokazalo, da lahko tekmujejo na najvišjem nivoju kolesarstva. Odločili so se preizkusiti in dokazati kvalitete.“
Na zadnjo sezono je močno vplivala pandemija koronavirusa, zato ni niti ena dirka Grand Toura potekala v tradicionalnem terminu. Giro in Vuelta sta se celo prekrivala. V tej sezoni bosta v ospredju Dirka po Franciji in olimpijske igre v Tokiu. Med njima bo zelo malo premora, okrog teh dveh dogodkov pa bo Primož gradil svojo sezono.
„Moj glavni cilj ostaja Dirka po Franciji. Za to se bom najbolje možno pripravil. Kot ste omenili, po Touru hitro sledijo še olimpijske igre. Tudi tja grem. Tam ne želim biti samo turist. Želim doseči najboljši možni rezultat. V pomoč mi je, da mi cela proga zelo ustreza. Videli bomo, kaj se bo zgodilo. Vsekakor želim ostati zdrav in nadaljevati brez kakšnih težav. Če bo tako, bomo na koncu zadovoljni z doseženim.“
Roglič: Trenutno vsekakor nisem pripravljen, da bi se spustil po Planici
Omenili smo že, da je na lanskem Touru ekipa Jumbo-Visme s svojo taktiko Primožu ’odnesla’ zmago. Tudi zaradi dejstva, da sta bila v ekipi dva kapetana. Ob Primožu je bil kapetan še Tom Dumoulin, med kapetani pa bi bil tudi poškodovani Steven Kruijswijk. Na vprašanje, če je raje sam kapetan, ali ima raje v ekipi pomočnika, je Primož odgovoril:
„Obstaja več načinov, kako pristopiti k dirkanju. Vse je odvisno od kolesarjev, ki so člani ekipe in od ekipe same. Po mojem mnenju je najboljša taktika tista, ki bo vso ekipo približala čim boljšemu rezultatu. Konkurenca je dobra, tudi znotraj ekipe, saj te dvigne na višjo raven. Na ta način ima tudi ekipa več možnosti, več adutov v rokavu.“
Svoje zmage Roglič proslavlja na zelo zanimiv način – z doskokom v telemark. Tisti, ki spremljajo smučarske skoke, vedo, kaj to pomeni. Zakaj pa se je Primož odločil za takšen način proslavljanja?
„Gre za nekaj drugačnega, a ne? Ko ti uspe dober skok, ga moraš zaključiti z lepim telemarkom. Ko zmagam, odvozim dobro celo dirko, zato jo na koncu nadgradim še z lepim telemarkom.“
Kar se tiče pravega telemarka, na smučarski skakalnici, pa je Rogličev zadnji že daleč v zgodovini. Zanimalo nas je, če bi se Primož znova vrnil v Planico, kjer je že po koncu profesionalne kariere zelo grdo padel. Primož nima želje, da bi se vrnil na slovito velikanko.
„Na Planici sem padel leta 2007. Tam sem skakal tudi leta 2010. V tem trenutku nimam pretirane želje, da se spustim po velikanki, saj vsak vrhunski šport zahteva vrhunsko pripravljenost. Trenutno vsekakor nisem pripravljen, da se spustim po največji skakalnici na svetu,“ je v ekskluzivnem intervjuju za Sportklub sklenil Primož Roglič.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!