Johannes Strolz je spomladi ostal brez mesta v avstrijski smučarski reprezentanci. Vseeno je kot samoplačnik vztrajal in danes, 34 let po očetovem olimpijskem zmagoslavju, osvojil zlato odličje v kombinaciji.

Hubert Strolz in Helmut Mayer, nekdanja avstrijska smučarska reprezentanta, oba dobitnika olimpijskih kolajn na ZOI 1988 v Calgaryju, bi se danes lahko dobila in zadovoljno nazdravila z vrčkom piva. Kot očeta avstrijskih smučarskih junakov na igrah v Pekingu. Potem ko je namreč Helmutov sin Matthias Mayer po smukaškem bronu dobil superveleslalomsko preizkušnjo in bo tako še tretje zaporedne olimpijske igre zapustil z zlato kolajno, je četrtkovo jutro s kombinacijsko zmago zaznamoval še Hubertov sin Johannes Strolz.

Hubert Strolz, ki bo junija dopolnil 60 let, je vse svoje največji mejnike postavil leta 1988. Tistega leta je namreč v Bad Kleinkircheimu slavil svojo edino zmago na tekmah svetovnega pokala, na olimpijskih igrah v Calgaryju pa je dobil kombinacijsko preizkušnjo, na krilih uspeha kariere pa odlično nastopil še v veleslalomu, kjer ga je prehitel le legendarni Alberto Tomba. Manj sreče je imel na svetovnih prvenstvih. Kar trikrat je bil namreč četrti. Enkrat je sicer že prehitro slavil kolajno, in sicer leta 1989 v Vailu, prepričan o tem, da mu je pripadel superveleslalomski bron. A to je bil račun brez slovenskega krčmarja. Tomaž Čižman je namreč z vožnjo svoje kariere postregel s presenečenjem in se zavihtel na tretjo stopničko.

Kitajski uspeh Johannesa Strolza pa ni bil čustven le zaradi dejstva, da je 29-letni Avstrijec po 34 letih ponovil očetov podvig. Gre tudi za veliko osebno zmago in navdihujočo zgodbo, ki spada v kategorijo ”nikoli ne obupaj”. Slalomskemu specialistu je namreč po treh neprepričljivih sezonah vodstvo avstrijskih reprezentanc zaprlo vrata.

Ko je pristal ”na cesti”, se ni predal. Trdno odločen, da se vendarle dokaže, se je lotil samostojne poti. Postal je serviser, trener, vodja logistike … Vložek je bil hitro poplačan. Po odstopih na slalomih v Madonni di Campiglio in Val d’Iseru je ”udaril” že na tretji tekmi. S štartno številko 38 je namreč senzacionalno dobil slalom v Adelbodnu.

Z zmago si je zagotovil tudi olimpijsko vozovnico. Zataknilo pa se je pri kombinacijskem štartu. Zaradi neustreznih FIS točk je moral Strolz iz Adelbodna odpotovati v Trbiž, kjer je nastopil na tekmi evropskega pokala v smuku in si ustrezno znižal točkovno letvico, tako da so ga lahko Avstrijci prijavili še na kombinacijsko tekmo.

Pred tekmo življenja si je slalomske smuči pripravil sam, pri smukaških pa mu na pomoč priskočila Matthias Mayer. Namenil mu je svoje smuči in servisno pomoč. Da mu tudi hitrost ni tuja, je nakazal že na uradnih treningih, s četrtim časom kombinacijskega smuka pa je vložil kandidaturo za kolajno. Pritisk ga tudi v slalomu ni zlomil. Na koncu je srebrnega Aleksandra Aamodta Kildeja prehitel za 59 stotink sekunde.

“Nisem obupal. O tem sem razmišljal na podelitvi. Pa o delu, ki sem ga vložil v ta uspeh. Da se lahko zavihtim visoko, sem verjel, tudi takrat ko sem v dežju tekal po gozdu,” čustev ob uspehu kariere ni skrival Johannes Strolz, ki bo zdaj med favoriti tudi v moškem slalomu.