Pekinški zastor: olimpijski junaki in “bedaki”

Peking 2022 20. Feb 202210:00 1 komentar
Foto: Guliverimage

Danes pada zastor na 24. zimske olimpijske igre, ki jih je gostila kitajska prestolnica s svojo širšo okolico. Pregledali smo, kdo se je izkazal, kdo Peking zapušča z dolgim nosom in kam v tem kontekstu sodi slovenska odprava.

Za začetek dajemo prednost državi organizatorki in njihovi izvrstni smučarki prostega sloga Eileen Gu (Gu Ailing).

Američanka, o kateri smo se razpisali še pred začetkom zimskega vrhunca sezone, je kljub 18 letom dominirala v snežnem parku Genting in postala najmlajša olimpijska zmagovalka prostega sloga, potem ko je slavila v disciplini big air.

Gu, po očetu Američanka in po materi Kitajka, je v slopestyle-u pobrala srebro, potem pa domače veljake razveselila še z enim zlatom, ko je pokorila konkurenco s triki v snežnem žlebu.

Mladenka je Peking 2022 zaznamovala s tem, da je postala sploh prva športnica, ki je na istih zimskih olimpijskih igrah v panogah prostega sloga osvojila kar tri kolajne. “Vesela sem, da je konec in se grem lahko domov spočit,” je dejala po koncu tekmovanj. Kar pojdi Eileen, zaslužila si!

Požrešni norveški puški

Nekaj je, da prideš na OI v vlogi glavnega favorita, a da konkurenci ponudiš drobtinice, kot jih je v zadnjih treh tednih Johannes Thingnes Bø, je pa že kar malce (pre)drzno. Da, govorimo o biatlonu, športu, kjer te lahko stel za en milimeter preveč vstran stane kolajne.

Norvežan se je na sprintu, skupinskem štartu in obeh štafetah polastil zlata ter domov odnesel še bron z individualne preizkušnje. Svoje zmagovalne apetite je razočaral le na zasledovalni preizkušnji, kjer je v cilj prišel kot peti.

“Požrešnost” pri osvajanju biatlonskega “olimpa” se je razširila tudi na konkurenco deklet. V smučarskem središču Hualindong je Marte Olsbu Røiseland izjemno kombinacijo teka in streljanja kronala s tremi zlatimi in dvema bronastima kolajnama.

Če bi bila norveška štafeta 13 sekund hitrejša, bi dekle iz Arendala na odru za zmagovalke stalo na vseh šestih preizkušnjah.

Kdo bo vozil traktor?

Morda celo najlepša zgodba teh zimskih olimpijskih iger je Avstrijec, Johannes Strolz. Njegov oče Hubert je v Calgaryu leta 1988 slavil v alpski kombinaciji in se na veleslalomu okitil s srebrom, sin je uspeh ponovil v Pekingu, le da je namesto veleslalomskega srebra vzel slalomsko.

Johannes Strolz. Foto: AP Photo/Luca Bruno via Guliverimage

Gre za sploh prvo navezo oče-sin v alpskem smučanju, ki je prismučala do naslova olimpijskega prvaka, Johannesu pa lahko človek res od srca privošči, saj je po zelo slabi lanski sezoni izpadel iz avstrijske reprezentance in se lotil svoje stare službe prometnega policista, občasno pa pomagal doma na kmetiji blizu Bludenza.

“Sem živ dokaz, da nikoli ne smeš obupati nad seboj,” je po olimpijskem nastopu objokan povedal Avstrijec, ki si je olimpijsko vstopnico zagotovil s senzacionalno zmago na slalomu v Adelbodnu 9. januarja.

Strolz je za češnjo na vrhu torte na koncu iger vzel še zlato kolajno v paralelni ekipni preizkušnji in s tem presegel očeta. Ve se, kdo bo zdaj na kmetiji v Predarlberškem vozil traktor in kdo odpiral ograjo.

Mladost je norost

Olimpijske igre so med drugim nova priložnost za vse, ki so se opekli štiri leta, morda celo osem let nazaj. Kaj pa, če je kdo osmoljenec iger izpred 16 let? Američanka Lindsey Jacobellis se je v Torinu s svojo desko peljala po ciljni ravnini in začela preuranjeno slaviti.

Ko si je sebe bržčas že zamišljala na podelitvi z olimpijskim zlatom okoli vratu, je na zadnjem skoku deskarskega krosa pretiravala z norčavostjo, se prijela za “board” in nerodno padla. Švicarka Tanja Frieden je lahko rekla le “danke schön”, jo obšla in se okitila z najžlahtnejšim leskom. Američanko so razumljivo oblile solze.

Te so po njenem licu pritekle tudi pred enajstimi dnevi, a tokrat zaradi neizmerne sreče ob kariernem uspehu. Tisto, kar dekletu iz zvezne države Connecticut ni uspelo, ko je komaj dobro zapustila najstniški staž, je dosegla v Pekingu pri 36. letih. Vsaka šola nekaj stane.

Najboljša reklama za materinstvo

Za zaključevanje seznama junakov pravkar končanih iger vključujemo patriota v sebi in izpostavljamo deskarko Glorio Kotnik. Velenjčanka v svetovnem pokalu nikoli ni bila boljša kot četrta, v Pekingu pa je osvojila bronasto kolajno v paralelnem veleslalomu.

Foto: Uroš Skaza

“Sploh ne morem verjeti. Res sem vesela, to podarjam tistim, ki so mi vedno stali ob strani. To je za moje najbližje. Največji dosežek v življenju me čaka doma, ta medalja pa je nagrada za ves trud. Vse, kar se trenutno dogaja … Preveč čustev, preveč vsega. Ne dojemam, da je res,” je iz sebe izdavila v šoku.

Zanimivo, da je do brona v Pekingu Kotnik prišla le nekaj več kot eno leto po porodu sina Maja. Lahko sploh obstaja še boljša reklama za materinstvo?

Čast rešila simpatija

Daleč največje razočaranje olimpijskih iger je alpska smučarka Mikaela Shiffrin. Američanka je pompozno napovedala, da bo na progah v smučarskem centru Yanqing ne zgolj nastopala v vseh disciplinah, temveč namerava kandidirati za pet kolajn.

Na koncu se je izkazalo, da je bil izlet na daljni vzhod za prvo zvezdnico alpskega smučanja bolj dopust. Deveto mesto na superveleslalomu, 18. mesto na smuku ter odstopi na veleslalomu, slalomu in v kombinaciji je rezime iz nočne more, ki je ameriško super šampionko pripravil do ciničnega smeha.

“Na ekipni tekmi bom nastopila, a sem v trenutnem stanju verjetno bolj breme,” je pred zaključno preizkušnjo skozi prisiljen smeh povedala Shiffrin, kasneje pa objavila morje sovražnih sporočil, ki jih je prejela na družbenih platformah. Razveselila je ni niti sklepna vožnja, saj so ZDA osvojile leseno kolajno za 4. mesto.

Za uteho Američanki ostaja vsaj dejstvo, da je vsaj njen srčni izbranec Aleksander Aamodt Kilde v superveleslalomu osvojil bron, na kombinaciji okoli vratu obesil srebro in na paralelni ekipni tekmi dobil bron.

Jok in častno opravičilo

Medtem, ko je Slovenija padla v delirij ob zlatu mešane skakalne ekipe, so se v Japonskem taboru ubadali z vprašanjem, kaj je šlo narobe pri krojenju dresov. Dan po preizkušnji se je oglasila Sara Takanaši, ki jo je razveljavljen skok v prvi seriji močno potrl.

skakalka
Sara Takanaši (Foto: AP/Guliverimage)

“Neizpodbitno dejstvo je, da sem z diskvalifikacijo vplivala tudi na ostale. Vsa moja opravičila ne bodo spremenila tega, da smo ostali brez medalje. Dogodke globoko obžalujem,” je sporočila Takanaši in v objavi nagovorila tudi svoje sotrpine, ki jih je pustila na cedilu.

Četrto mesto na posamični in diskvalifikacija na mešani ekipni tekmi vsekakor ni tisto, kar si je ob prihodu v Zhangjiakou predstavljala bronasta z ZOI v Pjongčangu ter štirikratna zmagovalka svetovnega pokala.

Škandal, ki se bo zavlekel onkraj iger

Zgodba, ki je med olimpijskimi igrami dvignila največ prahu, se dotika le 15-letnega dekliča, Kamile Valijeve. Umetnostna drsalka je Ruse popeljala do ekipnega zlata, a naj bi bila pred igrami v Pekingu pozitivna na prepovedano zdravilo za srce, ki ji ga je zagotovil dedek.

Vzorec je bil oddan, preden je Valijeva prejšnji mesec zmagala na evropskem prvenstvu.

Pri umetnostni drsalki naj bi potrdili navzočnost zdravila trimetazidin, metaboličnega sredstva, ki se predpisuje za zdravljenje angine in vrtoglavice.

Več kot očitno je škandal mladenki prišel do živega, saj je po sicer odličnem kratkem programu na individualni preizkušnji v prostem programu nastopila slabše in se morala na koncu zadovoljiti s četrtim mestom. Velja dodati, da Mednarodni olimpijski komite zaradi negotovosti odličij in cvetja za ekipno tekmo v času iger sploh ni podelil.

Valijeva. Foto: The Yomiuri Shimbun via AP Images via Guliverimage

Majava zibelka hokeja

Težko se je znebiti občutka, da razočaranje iger v Pekingu ni niti učinek obeh severnoameriških ekip v hokeju na ledu. Sploh prvič po Torinu 2006 sta v polfinalu olimpijskega turnirja umanjkali tako reprezentanci ZDA kot Kanade, ko sta takrat obe izgubili v boju za med štiri.

Tudi tokrat je bilo usodno četrtfinale, bronasti Slovaki so po izvajanju kazenskih strelov domov poslali ZDA, zibelka najhitrejšega ekipnega športa pa se je opekla na Švedih.

Foto: Xinhua/STA.

No, roko na srce je bilo največje razočaranje že dejstvo, da se je sindikat igralcev lige NHL (NHLPA) januarja odločil, da svojih igralcev zaradi tveganja okužb in predolge sezone tokrat izjemoma ne pošlje na Kitajsko.

Kot velja v večini primerov športnih prireditev, se čez 50 let verjetno nihče – razen športnih “piflarjev” – ne bo vprašal, ali je bila zasedba na olimpijskem turnirju v Pekingu s popolnimi postavami ali ne.

Sanjamo z Anamarijo

Za konec dodajamo še eno slovensko razočaranje. Jasno je, da od Ilke Štuhec sodeč po letošnjih izidih nihče ni pričakoval čudežev, prav tako Jakov Fak enostavno ni mogel biti realna opcija za polnjenje slovenskih olimpijskih vitrin, glede na to, da letos na nobeni tekmi svetovnega pokala ni bil ravno v ospredju.

Tako je največja osmoljenka ZOI v Pekingu skozi prizmo slovenskega ljubitelja športa vsekakor Anamarija Lampič od katere smo potihoma pričakovali kolajno s sprinterske preizkušnje.

“Dala sem vse od sebe, se trudila, a rezultat ni takšen, kot sem pričakovala. Mislim, da sem v dobri formi, a ko sem si ogledala posnetke in govorila s trenerji, smo ugotovili, da kljub trudu in boju hitrost smuči ni bila takšna, kot sem želela,” je med drugim na Instagramu napisala Ana.

Čez štiri leta ima zimska princesa iz Valburge, obogatena z izkušnjami, novo priložnost za dokazovanje. Petri Majdič je vrhunec kariere v Vancouvru uspel pri 30 letih. Prav toliko bo Lampič stara, ko morda vendarle napoči njen trenutek slave.

Že sam slogan takratnih iger v Milanu ji lahko služi kot odličen navdih: Sogniamo insieme (v prevodu: sanjamo skupaj).

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Pošlji komentar Preberi komentarje (1)