Piše se zgodovina, Tina ni več edina

Peking 2022 5. Feb 202214:13 > 16:43
Delite:
Tina Maze in njena dvojna zlata bera iz Sočija 2014

Že prvi tekmovalni dan 24. zimskih olimpijskih iger v Pekingu je postregel z izjemnim slovenskim uspehom. S tem se nadaljuje pravljična zgodba, ki jo je pred 38 leti v Sarajevu začel Jure Franko. A ženska skakalna tekma na srednji napravi ima dodatno zgodovinsko vrednost: zlata Urša Bogataj in bronasta Nika Križnar sta namreč spisala scenarij za prvo olimpijsko tekmo v zgodovini s kar dvema slovenskima kolajnama.

Lepše se skoraj ne bi moglo začeti. Slovenska reprezentanca je na ZOI 2022 manj kot 24 ur po slovesno otvoritvi izkoristila že prvo resno priložnost za olimpijsko kolajno. Z obema rokama. No, s štirimi. Urša Bogataj je namreč postala olimpijska prvakinja, šele druga v zgodovini po Tini Maze. Nika Križnar je pristala na tretjem mestu. Na ta način se je prvič zgodilo, da je ena sama tekma postregla s kar dvema olimpijskima kolajnama za Slovenijo. A sanjska zgodba se je začela pisati že 11 let prej rojstvom Urše Bogataj in 16 pred rojstvom Nike Križnar.

Slovenski športniki so sicer nastopili že leta 1924 na tedanjem mednarodnem tednu zimskega športa, ki se je v zgodovino vpisal kot prve zimske olimpijske igre. A na prvo kolajno je bilo treba čakati še celih šest desetletij. Zgodilo se je leta 1984, na igrah v Sarajevu, tedaj ”domačih igrah”. Sarajevčani so prepevali, da imajo ”raje Jureka kot burek(a)”, Jure Franko pa je z drugim mestom na veleslalomski preizkušnji začel pisati slovensko zgodbo o uspehu.

Jure Franko v Sarajevu 1984. Foto: Guliverimage

Tudi naslednje tri slovenske kolajne na ZOI so bile osvojene pod jugoslovansko zastavo. Leta 1988 v Calgaryju je tedanja prva dama slovenskega alpskega smučanja Mateja Svet osvojila slalomsko srebro. Srebrni so bili na ekipni tekmi tudi smučarji skakalci. Kvartet so takrat sestavljali Matjaž Zupan, Miran Tepeš, Primož Ulaga in Matjaž Debelak. Slednji je bil pred tem bronast že na posamični tekmi na srednji napravi.

Igre v Kanadi so bile sicer zadnje, na katerih so slovenski športniki nastopali kot člani jugoslovanske reprezentance. Leta 1991 sta svetovna smučarska srenja in Mednarodni olimpijski komite prehitela val državnih priznanj. Slovenija je tako že februarja 1992 kot novinka za športnem zemljevidu nastopila na igrah v Albertvillu. A igre v Franciji so bile ene od treh brez slovenske kolajne.

Mateja Svet: srebrna slalomistka na ZOI 1988. Foto: Guliverimage

Prva olimpijska odličja so tako osvojili športniki v poletnih igrah, natančneje dve veslaški posadki v Barceloni. Zimska druščina pa se je bronasti dobi priključila leta 1994, ko je igre gostil Lillehammer. Na Norveškem so do kolajn prišli Alenka Dovžan v kombinaciji ter Jure Košir in Katja Koren v slalomu.

Za prvo zimsko olimpijsko kolajno v novem tisočletju so leta 2002 v Salt Lake Cityju poskrbeli smučarski skakalci. Na ekipni tekmi so do brona poleteli Damjan Fras, Robert Kranjec, Peter Žonta in neformalni kapetan Primož Peterka.

Bronasti kvartet iz Salt Lake Cityja 2002

Sledile so igre v Torinu, zadnje brez ene same olimpijske kolajne. Plaz, ki se kar ne ustavlja, sta leta 2010 v Vancouvru oziroma Whistlerju sprožili veliki dami slovenskega športa Tina Maze in Petra Majdič. Prva je na svojih tretjih zaporednih igrah osvojila srebrni kolajni v superveleslalomu in veleslalomu. Pod bronasto, a veliko bolj odmevno zgodbo pa se je podpisala Petra Majdič. Ob padcu na ogrevanju si je huje poškodovala prsni koš, vseeno nastopila v kvalifikacijah in izločilnih bojih ter se po herojskem teku prebila na tretjo stopničko.

Tina Maze in Petra Majdič: slovenski junakinji Vancouvra 2010

Velikega olimpijskega vrhunca pa je bila slovenska zimsko-športna družina deležna v Sočiju 2014. Ne le zaradi zgodovinskega nastopa hokejske reprezentance, temveč pravega festivala osvajanja kolajn. Kar osemkrat je na podelitvi zaplapolala slovenska zastava. Po zaslugi Tine Maze – dvakrat tudi z najvišjega droga. Najboljša slovenska smučarka vseh časov si je namreč smukaško zmago razdelila z Dominique Gisin, v veleslalomu pa je bila prehitra za vse.

Po dve kolajni sta v Rusiji osvojila tudi skakalec Peter Prevc (srebro na srednji, bron na veliki skakalnici) in deskar Žan Košir. Tržičan je bil bronast v paralelnem veleslalomu, v slalomu pa srebrn. Zbirko sta z bronastima kolajnama dopolnili še Vesna Fabjan in Teja Gregorin.

Jakov Fak: leta 2018 bronast za Hrvaško, leta 2028 srebrn za Slovenijo

Tudi iz Pjongčanga, ki je gostil igre pred štirimi leti, je slovenska reprezentanca ni vrnila praznih rok. Jakov Fak je, osem let po bronu v hrvaškem dresu, 20-kilometrsko biatlonsko preizkušnjo v Južni Koreji končal na drugem mestu. Tedaj za Slovenijo. Do še tretje kolajne pa je prišel Žan Košir, bronast v paralelnem veleslalomu.

Strah, da bi se pravljica prekinila, se je razblinil že na prvi tekmovalni dan. Z zlatom Urše Bogataj in bronom Nike Križnar. Prva je postala šele druga slovenska olimpijska prvakinja na zimskih igrah, slednja pa je prva slovenska dobitnica kolajne, rojena po letu 2000.

Mimogrede, do konca iger nas loči še 15 dni …

Slovenske kolajne na ZOI

Zlato (2): Tina Maze ( veleslalom in smuk, Soči 2014), Urša Bogataj (smučarski skoki/srednja skakalnica, Peking 2022).

Srebro (8): *Jure Franko (veleslalom, Sarajevo 1984), *Mateja Svet (slalom, Calgary 1988), *Matjaž Debelak, Miran Tepeš, Primož Ulaga, Matjaž Zupan (smučarski skoki / ekipno, Calgary 1988), Tina Maze (veleslalom in superveleslalom, Vancouver 2010), Peter Prevc (smučarski skoki / mala skakalnica, Soči, 2014), Žan Košir (deskanje / paralelni slalom, Soči 2014), Jakov Fak (biatlon, Pjongčang 2018)

Alenka Dovžan in Katja Koren: prvi dobitnici zimske olimpijske kolajne za samostojno Slovenijo.

Bron (12): *Matjaž Debelak (smučarski skoki / velika skakalnica, Calgary 1988), Jure Košir (slalom, Lillehammer 1994), Alenka Dovžan (kombinacija, Lillehammer 1994), Katja Koren (slalom, Lillehammer 1994), Damjan Fras, Peter Žonta, Primož Peterka, Robert Kranjec (smučarski skoki / ekipno, Salt Lake City 2002), Petra Majdič (smučarski tek, Vancouver 2010), Peter Prevc (smučarski skoki / velika skakalnica, Soči 2014), Žan Košir (deskanje / paralelni veleslalom, Soči 2014), Teja Gregorin (biatlon, Soči 2014), Vesna Fabjan (smučarski tek, Soči 2014), Žan Košir (deskanje / paralelni veleslalom, Pjongčang 2018), Nika Križnar (smučarski skoki/srednja skakalnica, Peking 2022).

*osvojene medalje slovenskih športnikov za Jugoslavijo

Komentari

Vaš komentar