Slovenija v Pekingu naposled presegla Hrvaško

Peking 2022 21. Feb. 20227:00 > 11:292 komentarja
Delite:
Foto: Anže Malovrh/STA

Odkar so šle države nekdanje skupne države narazen, je nekakšen slovenski nacionalni šport primerjanje z ostalimi federativnimi republikami SFRJ, pa najsi bo to na področju gospodarstva, športa, ali pa česa drugega. Ob koncu zimskih olimpijskih iger v Pekingu smo izdelali hiter pregled kolajn sedmerice samostojnih držav, ki so nekoč sestavljale Jugoslavijo.

Prerez delimo na dva dela. Najprej smo se poglobili v to, kakšno je stanje na zimskih olimpijskih igrah, nato pa se posvetili še skupnemu števcu, torej prišteli bero na poletnih igrah.

Večina bivših držav rajnke skupne države v zimskih športih nima tradicije, zato ne čudi, da je Slovenija na ZOI v “mrtvem teku” s Hrvaško. Pri Olimpijskemu komiteju se bodo radi pohvalili, da je Peking prelomna točka, ko so južne sosede presegli.

Z dvema zlatima, tremi srebrnimi in dvema bronastima odličjema je Slovenija na zimskih igrah od Albertvillea 1992 zdaj v vitrine obesila 4 zlate, 8 srebrnih in kar 12 bronastih, medtem ko so Hrvati v Peking prišli z bilanco 4-6-1 in iz kitajske prestolnice odhajajo z enako polno “malho”, pri čemer je za deset kolajn zaslužna družina Kostelić, za tisti bron pa Jakov Fak.

Srbija, Kosovo, BiH, Črna gora in Severna Makedonija še zmeraj čakajo na preboj, ko gre za športe na snegu ali ledu. Še najbliže statusu polnopravne tekmovalke je imela alpska smučarka Nevena Ignjatović, ostalo je bolj ali manj “eksotika”.

Alpski in nordijski “turisti” ter sankač

Na pravkar končanih igrah sta v alpskem smučanju Kosovo zastopala Albin Tahiri in Kiana Kryeziu, Črno goro Eldar Salihović in Jelena Vujičić medtem ko so Makedonci na Daljni vzhod poslali smučarska tekača Ano Cvetanovsko in Stavreta Jado. V teku na smučeh se je preizkusil tudi Črnogorec Aleksandar Grbović.

Bosna in Hercegovina je poleg alpskega smučanja (Emir Lokmić, Esma Alić ter Elvedina Muzaferija) in teka na smučeh (Strahinja Erić ter Sanja Kusmuk) v Peking poslala še sankača Mirzo Nikolajeva, ki se domov vrača poln vtisov s 34. mestom na posamični tekmi.

Brez zime sosedom gledamo v hrbet

Če v račun vštejemo še vse kolajne, ki so jih republike bivše Jugoslavije osvojile na poletnih igrah, se karte kar močno premešajo. Tu so Hrvati na prvem mestu, saj imajo zlatih kar 14, osvojili so prav toliko bronastih, na drugo stopničko pa se jim je prebilo 13 ekip oziroma športnikov.

Slovenija je od Barcelone 1992 dalje resda pobrala svojih 23 bronastih odličij, tudi srebrnih (17) je več, kot pri južni sosedi, a je vitrina z zlatom nekoliko bolj prazna (11).

Srbske kolajne je težko prešteti, ker je država od leta 2006 nastopala brez Črne gore (od 2016 dalje brez Kosova), zatem osvojila 24 kolajn, imajo pa odličja vsekakor tudi precejšnjo težo, glede na to, da je kar deveterica iz ekipnih športov (košarka, vaterpolo, odbojka).

Za poenostavitev smo vse kolajne med 1992 in 2006 prišteli kar Srbiji, pa naj nam črnogorski kolegi oprostijo, čeprav sta denimo v srebrni vaterpolski ekipi iz Aten 2004 dva Črnogorca, v odbojkarski ekipi iz Sydneya tudi dva, itd.

Prazne bosansko-hercegovske vitrine

Če obiščete Kosovo, jim nikar ne recite, da je judo le pretepanje v kopalnem plašču. To je nacionalni šport, ki jih je obdaroval s tremi zlatimi kolajnami. Majlinda Kelmendi, Distria Krasniqi in Nora Gjakova so od Ria oziroma Tokia dalje državne junakinje.

Črna gora ima od osamosvojitve eno srebro, vzele so ga rokometašice v Londonu, je pa zanimivo, da so njihovi “morski psi” (vaterpolisti) kar trikrat zapored – 2008, 2012, 2016 – izgubili tekmo za bron.

Števec kolajn pri Severni Makedoniji se je za zdaj ustavil pri eni srebrni iz tekvondoja (Dejan Georgievski, Tokio 2020) in bronu v rokoborbi (Magomed Ibragimov, Sydney 2000), je pa res, da so pred osamosvojitvijo še pod rdečo zvezdo vzeli zlato, 2 srebrni in 3 bronaste.

Foto: Themba Hadebe – AP via Guliverimage

Edina bivša članica pokojne skupne države brez kolajne od leta 1992 je torej BiH. Skupaj z Albanijo je pravzaprav edina evropska država (z izjemo žepnih), ki nima niti enega olimpijskega odličja. Še najbližje lesketajoče se “ovratnice” je bil lani v Tokiu tekvondoist Nedžad Husić, ki je v kategoriji do 68 kg osvojil peto mesto.

BiH sicer ima zlato kolajno, a jo je Anton Josipović leta 1984 v Los Angelesu dosegel še kot Jugoslovan.

Hrvaško je Slovenija vsaj na zimskih OI po kolajnah torej prehitela. Bo že v Parizu čez dve leti sosedo prehitela tudi v skupnem seštevku?

Komentari

Vaš komentar