Da lahko največja zdravstvena tegoba zadnjih let ohromi ali povsem prepreči olimpijsko udejstvovanje, so spoznali tudi slovenski športniki.
Vodilna skakalka svetovnega pokala Marita Kramer je lahko v soboto le iz domačega naslanjača spremljala, kako so si Slovenki Urša Bogataj in Nika Križnar ter Nemka Katharina Althaus razdelile kolajne olimpijske tekme na srednji napravi. Njeno usodo deli še kar nekaj športnikov in športnic.
Članica ameriškega boba Meyers Taylor, norveški kombinatorec Jarl Magnus Riiber, češki hokejist David Krejci, ruska biatlonka Valerija Vasnecova, skakalca Daniel Andre Tande in Johann Andre Forfang, ukrajinski umetnostni drsalec Ivan Shmuratko in še bi lahko naštevali. Športnikov s pozitivnimi testi, ki prižigajo olimpijsko rdečo luč, je vsak dan več. V izolacijskem hotelu v Pekingu je pristalo tudi nekaj Slovencev, tako športniki kot spremljevalno osebje in novinarji.
Kaj pomeni, ko se v trenutku razblinijo olimpijske sanje, dobro ve tudi najboljši slovenski smukač Martin Čater, ki doma okreva po okužbi s koronavirusom. “Žal sem bil deležen tako hudih simptomov, da sprva nisem razmišljal o tem, da sem ostal brez olimpijskega nastopa. Potem so prišle tudi te misli. Bi lahko to preprečil? Kje sem se okužil? In tako naprej. A na koncu človek spozna, da na te stvari nima vpliva. Poskušam se osredotočiti na to, da se vrnem v trenažni pogon,” pravi savinski smukač.
Čater ni sedel na letalo za Peking. Tja pa sta poletela smučarska tekačica Eva Urevc in deskar Žan Košir. Prva je koronavirus prebolela že v Sloveniji, a se je vseeno znašla za zaprtimi vrati. “Hudi preizkušnja. Ležala sem. Imela sem preveč časa za razmišljanje. To zagotovo vpliva tudi na pripravo na nastop,” je v pogovoru za TV Slovenija pri vrnitvi ”na svobodo” dejala tekačica.
“Vse se je v trenutku postavilo na glavo,” pa svojo izkušnjo povzema Košir, ki je pod dobrem tednu izolaciji hotel zapustil na dan odprtja iger, brez želenega obdobja zadnjih snežnih priprav na torkovo tekmo. “Bil sem brez prtljage, imel telefon s prazno baterijo. Upal sem, da bo vsaj internet delal tam, kamor so me peljali. Prvih osem obrokov je bilo enakih do potankosti, povsem hladnih,” se je svojega kitajskega ”pridržanja” spominja Košir.
Ni bil edini s pripombami na račun nastavitve med izolacijo. Zato so se vendarle zganili tudi odgovorni. Izvršni direktor Mednarodnega olimpijskega komiteja Christophe Dubi poudarja, da je njihova “naloga in dolžnost”, da imajo športniki in drugi v izolaciji “dostojne pogoje za bivanje”. Ocenil je, da so se po uvodnih težavah že približali pričakovanjem, tudi kar se tiče prehrane ter pripomočkov za vadbo in velikosti sob.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!