Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
V Pekingu je za nami peti dan olimpijskih iger, še vedno pa smo pod vtisom neverjetnega začetka slovenskih športnikov in športnic. Ti so v prvih štirih dneh zbrali kar pet kolajn, ni pa veliko manjkalo, pa bi ob imenu Slovenija sijala celo pravljična sedmica.
Na nehvaležnem četrtem mestu je posamično tekmo skakalcev na srednji skakalnici v nedeljo končal Peter Prevc, do najnižje stopničke mu je zmanjkalo le pol točke. Občutke razočaranja našega šampiona pa je po ženski slalomski tekmi, sicer na petem mestu, z njim delila tudi Andreja Slokar. Ajdovko je od zmagovalnega odra ločilo 10 stotink sekunde.
A pet kolajn v štirih dneh je kljub temu najboljši začetek iger, zimskih ali poletnih, v zgodovini samostojne Slovenije. Jasno, ob tem veliko vlogo igra tudi tekmovalni spored, a tako dobrega starta v vrhunec štirih letih našim športnikom še ni uspelo doseči.
Zakopali smo se v zgodovinske podatke in preverili, koliko dni je na posameznih igrah Slovenija potrebovala za osvojitev žlahtne kovine. Čeprav smo daleč največ kolajn prinesli iz zimskega Sočija pred osmimi leti, pa pri tem prednjačijo lanske in letošnje igre pod petimi krogi.
Lani sploh prvič uspešni že prvi dan
Tadej Pogačar je z bronom na cestni dirki lani v Tokiu poskrbel, da se je Slovenija prvega odličja veselila že prvi tekmovalni dan (dan po slovesni otvoritvi, ko se začnejo deliti kompleti kolajn). Uspeh 22-letnega kolesarja iz Komende sta letos na posamični tekmi smučarskih skakalk ponovili še Urša Bogataj in Nika Križnar. Najdlje smo na uvrstitev med prve tri (če odštejemo igre, ko Slovenija kolajn ni osvojila) čakali leta 1996 v Atlanti. Takrat je za evforijo s srebrom poskrbela Brigita Bukovec.
Dan na OI, ko je Slovenija osvojila prvo medaljo:
Albertville 1992: /
Barcelona 1992: 7. dan (bron/Iztok Čop in Denis Žvegelj/veslanje)
Lillehammer 1994: 9. dan (bron/Alenka Dovžan/alpsko smučanje)
Atlanta 1996: 12. dan (srebro/Brigita Bukovec/tek z ovirami)
Nagano 1998: /
Sydney 2000: 8. dan (zlato/Iztok Čop in Luka Špik/veslanje) + (zlato/Rajmond Debevec/strelstvo)
Salt Lake City 2002: 10. dan (bron/Damjan Fras, Robert Kranjec, Peter Žonta, Primož Peterka/smučarski skoki)
Atene 2004: 4. dan (bron/Urška Žolnir/judo)
Torino 2006: /
Peking 2008: 5. dan (srebro/Sara Isakovič/plavanje)
Vancouver 2010: 5. dan (bron/Petra Majdič/smučarski tek)
London 2012: 4. dan (zlato/Urška Žolnir/judo)
Soči 2014: 2. dan (srebro/Peter Prevc/smučarski skoki)
Rio de Janeiro 2016: 4. dan (zlato/Tina Trstenjak/judo)
Pjongčang 2018: 9. dan (srebro/Jakov Fak/biatlon)
Tokio 2020: 1. dan (bron/Tadej Pogačar/kolesarstvo)
Peking 2022: 1. dan (zlato/Urša Bogataj/smučarski skoki) + (bron/Nika Križnar/smučarski skoki)
Opomba: z ZOI 1992, 1998 in 2006 so se Slovenci in Slovenke vrnili brez kolajn.
Skakalki, v zasebnem življenju sicer najboljši prijateljici, sta minulo soboto poskrbeli še za en zgodovinski mejnik. Zlata kolajna Urše Bogataj in bronasta Nike Križnar sta bili doseženi kot prvi, ko je Slovenija na eni tekmi osvojila dve medalji. V to kategorijo lahko pogojno štejemo še torkov uspeh Tima Mastnaka in Glorie Kotnik, a vendarle sta bila razdeljena dva kompleta odličij – po en v moški in ženski konkurenci.
Petkrat dvojno slavje
A sobota, 5. februar, in torek, 8. februar, sta se vseeno zapisala v športni arhiv Slovenije. To sta namreč četrti in peti dan v zgodovini, ko je dežela s sončne strani Alp na isti dan osvojila več kot eno olimpijsko kolajno. Prvič je to uspelo veslaški dvojici Luki Špiku in Iztoku Čopu ter strelcu Rajmondu Debevcu, ki so 23. septembra 2000 v Sydneyju v razmaku le nekaj ur osvojili zlati kolajni. Sploh prvi najžlahtnejšega leska za našo domovino. Na ta dan od leta 2020 praznujemo tudi državni praznik – dan slovenskega športa.
Seznam dni, ko je Slovenija na OI zbrala več kot eno kolajno
23. september 2000, Sydney: Iztok Čop in Luka Špik (zlato/veslanje) ter Rajmond Debevec (zlato/strelstvo)
17. avgust 2008, Peking: Primož Kozmus (zlato/met kladiva) in Rajmond Debevec (bron/strelstvo)
11. februar 2014, Soči: Vesna Fabjan (bron/smučarski tek) in Teja Gregorin (bron/biatlon)
5. februar 2022, Peking: Urša Bogataj (zlato/smučarski skoki) in Nika Križnar (bron/smučarski skoki)
8. februar 2022, Peking: Gloria Kotnik (bron/deskanje na snegu) in Tim Mastnak (srebro/deskanje na snegu)
V tej kategoriji nam je Peking očitno zelo naklonjen, kar v treh od petih primerov se je to zgodilo v kitajski prestolnici. Na letošnjih ZOI pa sploh prvič kar dvakrat na enih igrah.
V tej azijski državi, ki ima največ prebivalcev na svetu, pa je Sloveniji uspel tudi najboljši začetek iger. V štirih dneh je bilo ob imenu naše države zapisanih kar pet odličij. Še najbližje temu je bil lanski Tokio, ko smo v prvih petih dneh dobili štiri kolajne. Enak izkupiček (4 kolajne v petih dneh) je “uspel” tudi Sočiju 2014.
Absolutno najboljši Soči …
Rusko mesto ob Črnem morju je v zgodovino zapisano kot absolutno najuspešnejši gostitelj iger za Slovenijo. Zimski športniki so od tam prinesli kar osem kolajn. Spodaj preverite, koliko medalj smo osvojil na posameznih igrah.
OI po številu slovenskih kolajn:
Soči 2014: 2 zlati + 2 srebrni + 4 bronaste = 8 kolajn
Peking 2008: 1 zlata + 1 srebrna + 3 bronaste = 5 kolajn
Tokio 2020: 3 zlate + 1 srebrna + 1 bronasta = 5 kolajn
Peking 2022: 2 zlati + 1 srebrna + 2 bronasti = 5 kolajn*
Atene 2004: 1 srebrna + 3 bronaste = 4 kolajne
London 2012: 1 zlata + 1 srebrna + 2 bronasti = 4 kolajne
Rio de Janeiro 2016: 1 zlata + 2 srebrni + 1 bronaste = 4 kolajne
Lillehammer 1994: 3 bronaste = 3 kolajne
Vancouver 2010: 2 srebrni + 1 bronasta = 3 kolajne
Barcelona 1992: 2 bronasti = 2 kolajni
Atlanta 1996: 2 srebrni = 2 kolajni
Sydney 2000: 2 zlati = 2 kolajni
Pjongčang 2018: 1 srebrna + 1 bronasta = 2 kolajni
Salt Lake City 2000: 1 bronasta = 1 kolajna
Albertville 1992: 0 kolajn
Nagano 1998: 0 kolajn
Torino 2006: 0 kolajn
* iger še ni konec
Opombe: vrstni red je narejen po skupnem številu medalj. Kjer je to enako, je vrstni red kronološki.
… a po žlahtnosti Tokio pred njim
A ta vrstni red se močno premeša, če bi namesto absolutnega števila medalj upoštevali njihov lesk. Igre z največ zlatimi tako skočijo na prvo mesto – v našem primeru bi Tokio 2020 s tremi zlatimi odličji prehitel Soči 2014 z dvema. Peking 2022 pa že po petih tekmovalnih dneh zaseda tretje mesto. Velik skok naprej bi uspel Sydneyju 2000.
OI po žlahtnosti slovenskih kolajn:
Tokio 2020: 3 zlate, 1 srebrna, 1 bronasta / skupno 5
Soči 2014: 2 zlati, 2 srebrni, 4 bronaste / skupno 8
Peking 2022*: 2 zlati, 1 srebrna, 2 bronasti / skupno 5*
Sydney 2000: 2 zlati, 0 srebrnih, 0 bronastih / skupno 2
Rio de Janeiro 2016: 1 zlata, 2 srebrni, 1 bronasta / skupno 5
Peking 2008: 1 zlata, 1 srebrna, 3 bronste / skupno 5
London 2012: 1 zlata, 1 srebrna, 2 bronasti / skupno 4
Vancouver 2010: 0 zlatih, 2 srebrni, 1 bronasta / skupno 3
Atlanta 1996: 0 zlatih, 2 srebrni, 0 bronasti / skupno 2
Atene 2004: 0 zlatih, 1 srebrna, 3 bronaste / skupno 4
Pjongčang 2018: 0 zlatih, 1 srebrna, 1 bronasta / skupno 2
Lillehammer 1994: 0 zlatih, 0 srebrnih, 3 bronaste / skupno 3
Barcelona 1992: 0 zlatih, 0 srebrnih, 2 bronasti / skupno 2
Salt Lake City 2002: 0 zlatih, 0 srebrnih, 1 bronasta / skupno 1
Albertville 1992: skupno 0
Nagano 1998: skupno 0
Torino 2006: skupno 0
Opomba: če je število kolajn iste kovine enako, odloča naslednja kovina. Če je tudi ta enaka, naslednja. Če je število povsem enako, je vrstni red kronološki.
* iger še ni konec
Trenutne zimske igre na Kitajskem so torej po številnih parametrih že med najuspešnejšimi za Slovenijo. A ker se je v Pekingu končal šele peti tekmovalni dan, do konca pa je ostalo še 11 dni, verjamemo, da bodo naši športniki in športnice osvojili še kakšno kolajno in letvico še dvignili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje