Po sredinem porazu proti Madžarski (25:29) je bilo jasno, da slovenska ženska rokometna izbrana vrsta nima več možnosti za uvrstitev v sklepni del domačega evropskega prvenstva. Čeprav so dekleta z osmim mestom izboljšala deveto mesto iz leta 2004, je bilo po izpadu čutiti kar nekaj nejevolje. Kapetanka Ana Gros je povedala, kar ji je ležalo na duši.
Slovenske rokometašice so na domačem evropskem prvenstvu blestele. Začele so ga z zmago nad Dansko, po slabem drugem polčasu je sledil poraz proti Švedski, nato pa so prvi del zaključile z lepo zmago nad Srbijo. Tudi drugi del so odprle z visoko zmago nad Hrvaško, izjemno predstavo pa so pokazale tudi proti Norvežankam, a svetovne prvakinje se niso dale in na koncu upravičile vlogo favoritinj.
Slovenke so v zadnjem krogu drugega dela igrale z Madžarsko, naloga je bila jasna – zmaga. A slovenske reprezentantke niso bile prave in se s porazom (25:29) poslovile od nadaljnjega tekmovanja. Na koncu je bilo to dovolj za osmo mesto, kar je najboljša ženska uvrstitev na evropskih prvenstvih.
“Sem zelo razočarana”
“Vedele smo, da moramo to tekmo zmagati, a ni šlo. Nismo upoštevale, kar smo se dogovorili. Slabo smo igrale obrambo, v napadu izgubile nekaj lahkih žog, nekako se ni poklopilo. Res mi je žal, saj bi bilo povsem drugače, če bi se z zmago poslovile od tekmovanja. Občutek bi bil popolnoma drugačen. Zelo sem razočarana,” je po porazu proti Madžarkam dejala kapetanka slovenske izbrane vrste Ana Gros.
Madžarke so do tekme proti Sloveniji na tem turnirju premagale le Švico, a za konec so prikazale odlično igro ter v drugem polčasu strle domače ljubljenke. Slovenke so imele v zadnjih minutah priložnost, da se gostjam približajo le na zadetek, a Barbara Lazović priložnosti ni izkoristila, na drugi strani je sledila kazen in sanj o boju za odličja je bilo konec že po prvi tekmi zadnjega kroga drugega dela EP.
Vedo, da so sposobne več
“Tak je šport, na koncu odločajo centimetri, danes ni šlo v našo korist. Škoda, saj menim, da smo se borile, težko rečeš, da se nismo, ampak preprosto se ni poklopilo,” je skomignila Grosova, ki je na koncu priznala, da bodo čez nekaj dni morda drugače gledale na to osmo mesto, ki nikakor ni slab rezultat.
“Morda. Ko se čustva umirijo. Osmo mesto je najboljša uvrstitev do zdaj, po drugi strani pa se zavedamo, da smo bile sposobne več. Mogoče se bile naše ambicije in želje previsoke, a smo športniki, imamo pravico sanjati. Sanje se niso uresničile, smo pa pridobile bogate izkušnje za naprej. Borile smo se vsako tekmo, tudi tekmicam, ki jih nismo premagale, smo povzročale hude težave. Menim, da nas je rokometni svet poznal, da nas bo v prihodnje bolj resno jemal. Slovenijo smo postavile na rokometni zemljevid.”
O čem je še govorila po porazu z Madžarsko in koncu EP za Slovenijo:
O sojenju na tem turnirju …
“Športniki radi rečemo, sojenja ne bomo komentirali, sodnike pustimo na miru, a v nekem trenutku je treba pokomentirati tudi njih. Če lahko oni nas komentirajo, ko smo slabe, lahko tudi mi njih, ko ne opravijo svojega dela, kot bi ga morali. Sojenje, na splošno, ne samo na naših tekmah, je bilo na tem turnirju porazno, sramota za nas šport. Ne morem verjeti, da so lahko sodniki na takšni ravni tako slabi. Trudiš se vsak dan, malodane se ubiješ, potem pa pride nekdo, ki ti lahko z eno potezo razblini sanje. Ni pošteno, da je tako, vpliv sodnikov je prevelik, a nimamo kaj.”
Kaj je bilo na tem turnirju drugače kot na prejšnjih, da so naredile tako velik preskok ,,,
“Seveda ima tukaj vpliv tudi selektor, ki nas je še bolj povezal, dodal nekaj novih idej, veliko dela pa smo opravila tudi dekleta sama. Zavedale smo se, da je domače prvenstvo enkratna priložnost. Igrati doma, igrati pred domačimi gledalci, mnoge bodo to doživele le enkrat v karieri, če tega ne izkoristiš, bi nam bilo žal. Zelo smo bile povezane. Vsaka je dala svoj maksimum za to ekipo. Vsaka se je žrtvovala za dobrobit reprezentance in morala kdaj pa kdaj iz cone udobja. Ne govorim le za igrišče, ampak tudi zunaj.”
Kaj je tisto, kar jim še manjka, da bi lahko postavile piko na i:
“Od samega začetka naprej smo verjele, da lahko premagamo vse. Če ne bi, bi bilo brezpredmetno igrati. Mogoče nam v nekih trenutkih manjka še nekaj izkušenj, še kakšno tekmovanje več. Uspeh ne pride iz danes na jutri. Zavedamo se, da nimamo neomejenega nabora igralk. Imamo, kar imamo in menim, da delamo zelo dobro. Še enkrat bi res pohvalila prav vse punce.”
Bo to osmo mesto dodatna motivacija za naprej?
“Zagotovo je, dekleta smo videla, da se lahko kosamo z najboljšimi. Je pa tudi res, da je v ekipi nekaj starejših igralk, zagotovo bo prišel trenutek, ko se bodo malce premešale vrste. Veliko bo odvisno tudi od občutkov posameznic, koliko časa se še vidijo tukaj, vsaka igralka ima namreč drugačne ambicije. Nekaj nas gre že proti koncu kariere. Če želiš malce podaljšati klubsko kariero, potem počasi končaš reprezentančno kariero. Vsaka posameznica se bo odločila, kot bo čutila, da je zanjo najbolj prav. Vsi si želimo, da bi skupaj ostali čim dlje in nadaljevali dober posel na tem turnirju.”
O pogledu proti Parizu 2024 …
“Vse si želimo, da bi nam to uspelo. Vse je mogoče, s to tekmo proti Madžarski bi bile še bližje k temu cilju, zato mi je še toliko bolj žal, da nam ni uspelo. Bomo videli, kaj bo prinesel čas.”
Kako bodo (so) preživele večer …
“Najprej bomo pojedle kakšen kos pice in spile kakšno pivo, menim, da si to zaslužimo. Zagotovo se bomo malce podružile, nazdravile na ta uspešen turnir, če ne drugega smo ga vse zaključile brez poškodb, kar je tudi lep uspeh.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje