Janc: Bil sem zdrav in pripravljen, odločil se je selektor

Foto: Uroš Skaza

Njegova vloga na prvenstvu je bila (nerazumljivo) obstranska. Ob zelo skopo odmerjenem igralnem času je na turnirju iz šestih strelov dosegel štiri zadetke. Čeprav je večkrat dokazal, da je s svojo borbenostjo lahko še kako koristen v obrambi, tudi v tem segmentu ni dobil prave priložnosti. Zagotovo ne zaradi tega, ker bi slovenska obramba na evropskem prvenstvu blestela. O razlogih za rokometni polom Slovenije in tudi razlogih za to, da je bil v zadnjih dneh odrinjen na stranski tir, smo se pogovarjali z Blažem Jancom.

Minilo je nekaj dni, odkar se je slovenska reprezentanca poslovila od evropskega rokometnega prvenstva na Madžarskem in Slovaškem. Eden največjih neuspehov v zgodovini slovenskega rokometa še vedno odmeva, misli in čustva pa so se vendarle že uspela vsaj nekoliko umiriti.

“Če potegnem črto, smo domov prišli precej prehitro. To je neuspeh. Če pogledamo našo kvaliteto, bi morali iz skupine napredovati brez večjih težav in se preseliti v Budimpešto. Veliko je stvari, ki v teh trenutkih niso bile prave in verjamem, da so v dobrobit slovenskega rokometa potrebne spremembe. Vsi skupaj si znova želimo biti čim prej tam, kjer je naše mesto.”

“Res ne želim poniževati nikogar, ampak če bi bili pravi, bi enostavno morali preskočiti ta skupinski del. Tudi če bi denimo pred tem opravili samo tri, štiri dni skupne treninge. Ampak poudarjam, Črna gora si je napredovanje zaslužila, bila je boljši nasprotnik, predvsem pa so si uspeha bolj želeli kot mi,” se na zadnjih nekaj dni ozira 25-letnik.

Energija, ki je nekoč krasila slovensko reprezentanco, na tem turnirju buhti iz reprezentance Črne gore. Foto: Guliverimages

Pravega ekipnega duha žal že nekaj časa ni čutiti

Padec slovenske reprezentance se ni zgodil samo v uri igre proti Črni gori. Pomanjkanje energije, želje in motiva smo opazili že na tekmi s Severno Makedonijo. Ravno energija in ekipni duh pa sta bila tista, ki sta dajala krila naši rokometni reprezentanci ob njenih največjih uspehih. Kje sta se tokrat izgubila?

“Res je, ta energija je bila tista, ki nas je nekoč krasila. Nismo reprezentanca, ki bi imela največje rokometne zvezdnike na svetu oziroma posameznike, ki bi tako izstopali, da bi sami rešili tekmo. Vedno, ko smo naredili odmeven rezultat, je ta v resnici prišel zaradi izjemnega ekipnega duha. Ki pa ga na žalost že nekaj časa v reprezentanci ni čutiti. Če tega nimamo, se ne moremo kosati z najboljšimi. No, tokrat smo dobili dokaz, da se ne moremo niti s slabšimi. Rokomet se razvija in ni več slabega nasprotnika.”

Predstavljamo si, da je v tistih prvih minutah po izpadu iz turnirja v garderobi vladala smrtna tišina. Je bil kdo, ki bi povzdignil glas, skušal kaj rešiti skozi pogovor?

“V času, ko sem jaz bil v garderobi, je bilo v njej vse tiho. Sem jo pa razočaran hitro zapustil, da v miru razmislim o tem neuspehu. Verjetno si je vsak sam pri sebi zavrtel film v glavi in skušal razumeti, kaj se je zgodilo. Ne bežimo od dejstva, da je to velika katastrofa.”

Kaj je dejal selektor, ko je prišel v garderobo?

“Dokler sem bil jaz v njej, ničesar. Mislim, da je bil tudi on zelo razočaran in potem je težko kaj pametnega povedati.”

rokomet — Črnogorci so rešetali slovensko obrambo in prišli do ene največjih zmag v svoji zgodovini. Foto: Bernard Szabo/Reuters/Guliverimage

Sem zdrav in stoodstotno pripravljen, odločitev je bila selektorjeva

Čeprav je v zadnjih letih eden izmed nosilcev reprezentance, na odločilni tekmi prvenstva ni stopil na parket. Tudi sicer so bile njegove minute na turnirju skopo odmerjene. Vroče glave je takoj po tekmi novinarjem na vprašanje, zakaj ni igral, odvrnil: “Vprašajte selektorja.” Ima po nekaj prespanih nočeh bolj jasen odgovor na to vprašanje?

“V resnici sem razmišljal, da bi javnost obvestil o tem, da z mano ni bilo nič narobe in da sem želel po svojih močeh pomagati reprezentanci. Sem zdrav, brez kakršnih koli poškodb in odlično pripravljen. V ozadju ni bilo niti nikakršnih sporov. Selektor se je odločil tako, kot se je. Verjetno si je zamislil stvari brez mene in dal priložnost drugim fantom,” trezno razmišlja rokometaš slovite Barcelone, s katero je lani stopil na vrh Evrope.

“Vprašanje, zakaj nisem igral, so mi zastavili tudi moji prijatelji, družina, bodoča žena, a pravega odgovora nisem imel. Daleč od tega, da bi lahko sam rešil tekmo, ampak mislim, da imam dovolj rokometne kvalitete, da bi lahko pripomogel pri kakšnem dodatnem zadetku ali dobri obrambni akciji.”

Sta se s selektorjem v fazi priprav na tekmovanje morda kaj več pogovarjala o njegovi nekoliko drugačni vlogi? Mu je že pred tem pojasnil, da tokrat ne bo tako resno računal nanj, kot je na nekaterih prejšnjih turnirjih?

“O tem se nisva pogovarjala. Ko je prevzel selektorsko mesto, sem bil na evropskem prvenstvu na Švedskem izbran za najboljše desno krilo prvenstva. Vsako tekmo sem igral 60 minut, tudi če smo vodili z veliko prednostjo. Enako minutažo sem imel skozi olimpijske kvalifikacije. Na lanskem svetovnem prvenstvu v Egiptu sem imel določene težave s tetivo, a sem vseeno veliko igral. Kaj se je spremenilo? Ne vem. Tudi selektor me je predlagal za podkapetana, tako da je verjetno v meni videl določen potencial za vodilno vlogo v reprezentanci. A očitno ne na tem prvenstvu,” pojasni slovenski reprezentant, ki je v majici z državnim grbom doslej zbral 79 nastopov.

Čeprav je znan po svoji borbenosti v obrambi, je selektor nanj na tekmi, na kateri je obramba močno šepala, očitno “pozabil”. Foto: Guliverimages

Ne preostane nam drugega, kot da Slovenijo vrnemo tja, kjer ji je mesto

Večkrat smo v teh dneh razmišljali o tem, da je Slovenija s tem neuspehom zgrmela v rokometni prepad. Vsak tak neuspeh seveda prinaša določene spremembe, v prvi vrsti reprezentanca išče novega selektorja, ki bo izbrano vrsto vodil v ciklusu svetovnega prvenstva na Poljskem in Švedskem (2023) in olimpijskih iger v Parizu (2024). Kaj se pa se bo po mnenju našega sogovornika zgodilo v igralskem kadru? Sledijo določene spremembe, reprezentančne upokojitve?

“Po takšnem porazu je težko sprejemati hitre odločitve. Spremembe pa so zagotovo potrebne. Po nekaj prespanih nočeh mislim, da bo vsak v sebi našel tisto željo, da se znova dokaže v reprezentančnem dresu in da skupaj vrnemo reprezentanco tja, kjer je njeno mesto.”

Tudi Blaž Janc ni opustil upanja na to, da bo v prihodnosti z izbrano vrsto dosegal odlične rezultate. Čeprav je že dolgo del slovenske, celo evropske rokometne elite, ima vendarle šele 25 let in bo nosilec nove generacije slovenskega rokometa.

“Vsak, ki me pozna, ve, da nisem konflikten. Tudi Ljubomirju Vranješu ničesar ne zamerim, takšna je pač bila njegova odločitev in jo spoštujem. Moja motivacija je zdaj še večja, da se znova dokažem in da tudi z mojo pomočjo vrnemo Slovenijo nazaj na rokometni zemljevid. Čaka nas nov ciklus, obetajo se spremembe in zagotovo bomo pripravljeni na nove izzive. Igranje za reprezentanco je velika čast in morda sem bil ravno zato še toliko bolj razočaran, ker nisem dobil priložnosti, da lahko dam na tem turnirju svoj maksimum in da se uvrstimo v Budimpešto,” zaključuje naš sogovornik.