Zgodovinska zmaga Kristjana Čeha

Kristjan Čeh po naslovu evropskega prvaka v Rimu. FOTO: Profimedia.

S spomini na največje uspehe slovenske atletike na evropskih prvenstvih zaključujemo s tretjo, zadnjo slovensko zlato medaljo na teh tekmovanjih in edino, ki jo je osvojil atlet. Kristjanu Čehu je to v metu diska uspelo pred dvema letoma v Rimu.

Na zadnje evropsko prvenstvo, ki je bilo v olimpijskem letu 2024 v Rimu, je odpotovalo veliko slovenskih atletov in atletinj, že prvi dan pa je šel v akcijo tisti, od katerega smo si obetali največ. Le nekaj ur pozneje se je izkazalo, da povsem upravičeno.

Kristjan Čeh je v večno mesto prišel z etiketo aktualnega svetovnega in evropskega podprvaka, pa seveda tudi nekdanjega svetovnega prvaka iz leta 2022, v katerem je bil praktično nepremagljiv.

Leta 2024 je bilo precej drugače. Po zmagi na uvodnem diamantnem nastopu v Katarju, kjer je vrgel svoj najboljši izid sezone, 70,48 m, je na diamantni ligi v Maroku pristal šele na sedmem mestu, na generalki pred evropskim prvenstvom v Oslu pa je bil z zanj skromnim metom 65,12 m peti. Potem je v pravem trenutku zablestel.

V dopoldanskih kvalifikacijah je bil suveren. FOTO: Profimedia.

V kvalifikacijah je vrgel le enkrat

Ob nevsakdanjem urniku je šel že prvi dan šestdnevnega tekmovanja v akcijo kar dvakrat. V petek, prvi dan 26. evropskega prvenstva v atletiki, je bil na drugem največjem stadionu v Italiji, kultnem Olimpicu v Rimu, dejaven že dopoldne.

V kvalifikacijah je v prvi seriji disk zalučal 65,64 m daleč, kar je bilo sicer manj od kvalifikacijske norme (66 m), a je že po prvem metu samozavestno končal svoj nastop.

“Zelo sem zadovoljen. Želim si, da bi finale začel s podobno daljavo v prvem metu in bi imel s tem rezervo za popoln napad. Prva skupina je imela zaradi vremena nekaj prednosti, ker je bilo manj vroče, ampak v večernem finalu bomo vsi v istem položaju,” je po uvodnem nastopu povedal takrat 25-letni Čeh, ki je metal v drugi kvalifikacijski skupini in se zlahka prebil v večerni finale.

Dosegel je drugi izid kvalifikacij, bolje od njega je disk vrgel le Litovec Mikolas Alekna (67,50 m), ki ga je premagal na evropskem prvenstvu v Münchnu leta 2022 in je vsega dva meseca pred nastopom v Rimu popravil 38 let star svetovni rekord Nemca Jürgena Shulta (74,08 m). V vetrovni Ramoni v ZDA je nov mejnik postavil pri 74,35 m.

“Kvalifikacije so najbolj stresen del prvenstev. Imel sem dober nastop, že na ogrevanju sem vrgel prek 66 m, nato pa v prvi seriji skoraj ponovil to daljavo. Zato sem potem kar končal. Imel sem stabilne mete. Prvič bodo v metu diska kvalifikacije in finale v enem dnevu. Mislim, da to ne bo težava in se bom zlahka pripravil tudi na večerni nastop,” je po kvalifikacijah, ki so se začele ob 9.30, še dodal slovenski rekorder. Disk je do takrat najdlje zalučal 71,86 m.

Po uspešnem metu v večernem finalu. FOTO: Profimedia.

V finalu v vodstvu od začetka do konca

Manj kot 12 ur pozneje, ob 21. uri, je na objektu, ki je gostil številne kultne športne dogodke – olimpijske igre leta 1960, finale svetovnega nogometnega prvenstva leta 1990, svetovno atletsko prvenstvo leta 1987 in kar štiri finala nogometne lige prvakov –, Čeh metal še drugič v istem dnevu.

Finalni nastop je začel natanko tako, kot si je želel. Že v prvem poskusu je disk vrgel 66,59 m daleč in prevzel vodstvo, ki ga do konca ni več spustil iz rok.

Vmes ga je sicer za hip prehitel Alekna, ki je metal kot prvi in so mu v drugem metu namerili 66,98 m, a je Ptujčan takoj odgovoril. Z daljavo 68,08 m je tudi po drugi seriji ostal na prvem mestu.

Prvi Slovenec z naslovom evropskega prvaka

Čeprav svojega najboljšega izida tistega dne pozneje ni več izboljšal – tretji in četrti poskus nista bila veljavna, v petem je vrgel 67,93 m, v šestem pa 68,05 m –, se s prvega mesta ni več premaknil in prišel do zgodovinskega naslova evropskega prvaka.

Postal je prvi slovenski atlet, ki mu je kaj takega uspelo, in spisal zgodovino, na evropskem prestolu pa se je pridružil rojakinjama Britti Bilač, ki je zlato medaljo v skoku v višino osvojila v Helsinkih leta 1994, in Jolandi Čeplak, ki je evropska prvakinja postala leta 2002 v Münchnu.

Na stopničkah z Lukasom Weisshaidingerjem in Mikolasom Alekno. FOTO: Profimedia.

“Sliši se dobro, res dobro”

“Evropski prvak. Sliši se dobro, res dobro,” so bile prve besede, ki jih je po novem velikem uspehu izustil Čeh.

“Prvi met je bil dober, 66 metrov. Nimam kaj reči. Drugi met je bil še boljši, 68 metrov. Potem sem skušal vreči še dlje, metal sem malo na silo. Ni se ravno sestavilo, ampak na koncu je bila to zelo stabilna tekma. Tehnično sem metal dobro, tako da se res ne morem pritoževati,” je v nadaljevanju opisal svoj nastop, ki ga je končal pred nekoliko presenetljivim evropskim podprvakom Lukasom Weisshaidingerjem (67,70 m).

Avstrijec je namreč osvojil srebrno kolajno ter prehitel svetovnega rekorderja Alekno (67,48 m), ki je bil tretji, medtem ko je takratni – in tudi zdajšnji – svetovni prvak Daniel Stahl na četrtem mestu celo ostal brez medalje (66,48 m).

“Konkurenca je bila res dobra. Alekna je dober, Stahl je dober, Weisshaidinger je presenetil. Na koncu sem zmagal. Bil sem pripravljen tudi na mete prek 70 metrov, ampak se ni izšlo. Na koncu je bilo 68 metrov dovolj za zlato. Zelo sem zadovoljen,” je Čeh odgovoril na vprašanje, kdaj se je zavedel, da je postal evropski prvak.

V pogovoru s trenerjem Martom Olmanom. FOTO: Profimedia.

Malo pred naslovom je menjal trenerja

Čeh je do zgodovinskega naslova evropskega prvaka prišel nedolgo zatem, ko je še enkrat v olimpijskem letu zamenjal trenerja. Razšel se je z legendarnim Estoncem Gerdom Kanterjem, pod vodstvom katerega je postal svetovni prvak in svetovni podprvak, ter se odločil za sodelovanje z njegovim precej manj znanim rojakom, trikratnim estonskim prvakom v metu kladiva Martom Olmanom, zaradi česar je bil tarča kritikov.

“Kritike so vedno, ko ne gre najbolje. Še posebej, ko sem zamenjal trenerja. Mislim, da se je splačalo. Vem, da sem se odločil pravilno. Resda morda za koga čas pred olimpijskimi igrami ni pravi trenutek, ampak mislim, da je bila sprememba potrebna. Danes sem pokazal, da sem še vedno v svetovni špici,” je odgovoril Čeh, ki pa se je le dva meseca pozneje spet znašel na udaru kritikov.

Na olimpijskih igrah v Parizu je namreč doživel razočaranje in finale končal na četrtem mestu. Pa čeprav je disk vrgel še dlje kot v Rimu (68,41 m) …